Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zemljiškoknjižna ureditev vodnih zemljišč
Brigita Korošec, 2016

Opis: Za potrebe upravljanja in gospodarjenja z vodami predvideva zakonodaja s področja voda določitev in evidentiranje vodnih zemljišč. Magistrsko delo obravnava te načine evidentiranja vodnih zemljišč in ureditev statusa vodnega javnega dobra v javnih evidencah glede na različne pravne podlage. Podrobneje so predstavljene določbe Zakona o vodah o evidentiranju vodnih zemljišč v javnih nepremičninskih evidencah in pravila, ki se pri tem evidentiranju uporabljajo. Izpostavljena je potreba po tem, da se v tej zvezi vzpostavi dejanska raba prostora. Nazadnje je nakazana tudi posebna problematika togih pravil na področju nepremičnin, ki otežujejo ustrezno umestitev voda v tako zakonodajo. Avtorica te magistrske naloge se v delu osredotoča na dejansko rabo in lastništvo vodnih zemljišč ter posledično na usklajenost uradnih evidenc s stanjem v naravi, ki pa se razlikujeta. Razlog za odstopanja gre iskati predvsem v tem, da se struge vodotokov skozi desetletja premikajo, bodisi po izvedenih regulacijah ali po naravni poti. Tako obstajajo v Republiki Sloveniji vodna zemljišča v naravi in vodna zemljišča po evidenci zemljiškega katastra. V primerih, kjer se izkaže, da so podatki o isti parceli vodnega zemljišča iz obeh podatkovnih virov različni, je treba uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim. Predstavljena so različna problemska področja oz. skupine posameznih primerov neskladij, ki se jih lahko obravnava enako, in postopki ureditve, ki privedejo do urejenega stanja evidenc zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Na podlagi analize veljavne zakonodaje je prikazan pravilen način ureditve vodnih zemljišč z lastninskega vidika in postopek vpisa oz. izbrisa statusa vodnega javnega dobra na obravnavanem področju. Z ažurnimi in realnimi evidencami vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji, določenimi na podlagi strokovno vodarskih kriterijev in določenih statusih vodnih zemljišč, je omogočeno uveljavljanje pravnega režima vodnih zemljišč in omejevanje lastninske pravice na parcelah v zemljiškem katastru. Kakovostno vzpostavljene in urejene zbirke podatkov o vodnih zemljiščih, ki vsebujejo ažurne podatke, bi pripomogle k boljšemu upravljanju, razpolaganju in načrtovanju z vodami, zagotavljajo pa tudi pravno varnost lastnikom nepremičnin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodno zemljišče, naravno vodno javno dobro, lastništvo vodnih zemljišč, status vodnih zemljišč, meja vodnega zemljišča, zemljiški kataster, zemljiška knjiga, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4353; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

2.
3.
4.
Urejanje meje parcele
Petra Branc, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zemljiški kataster, ureditev meje, sodna praksa, parcela, geodetski postopki, mediacija
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 2639; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
Enoinstitucionalni in dvoinstitucionalni sistemi evidentiranja nepremičnin
Klavdija Trnovšek, 2020

Opis: Razvite države gradijo sisteme evidentiranja in upravljanja nepremičnin, ki predstavljajo pomemben del nacionalnih prostorskih in nepremičninskih podatkovnih infrastruktur, skrbijo za zagotavljanje lastništva nepremičnin in omogočajo delovanje trgov nepremičnin. Glede na tradicionalno klasifikacijo sistemov evidentiranja nepremičnin so sistemi zemljiških knjig in katastrov enoviti – enoinstitucionalni ali dualni – dvoinstitucionalni. Evropske nepremičninske organizacije razpravljajo, ali naj se države odločajo za enoinstitucionalni ali dvoinstitucionalni sistem evidentiranja nepremičnin, vendar enotnega stališča ni izoblikovanega zaradi različnih objektivnih razvojnih in zgodovinskih dejavnikov. Raziskava podaja pregled zemljiške knjige in zemljiškega katastra v Sloveniji ter evropske in svetovne trende upravljanja oziroma evidentiranja nepremičnin. Analizirana in primerjana sta po dva evropska državna nepremičninska sistema z enovitim (Nizozemska, Litva) in dualnim (Danska, Hrvaška) sistemom evidentiranja nepremičnin. V Sloveniji do organizacijskega združevanja nepremičninskih evidenc kljub pripravljenem Predlogu Zakona o agenciji za nepremičninske evidence leta 2007 in Predlogu Zakona o nepremičninskih evidencah leta 2012, ni prišlo. Raziskava obravnava tudi primere držav v razvoju, Nigerijo in Kolumbijo, ki sta pokazali interes za ureditev evidentiranja nepremičnin s pomočjo zemljiške reforme, s katero želijo zagotoviti institucionalne in kadrovske zmogljivost. Razvoj upravljanja nepremičnin se skupaj z razvojem nepremičninskih evidenc stalno izboljšuje in dograjuje. Odločitev o primerni organizacijski obliki evidentiranja in upravljanja nepremičnin v posamezni državi je odvisna od tega, kateri pristop je bolj učinkovit in primeren v določenem okolju. Zaznati je usmerjenost k enovitemu sistemu, ki ga podpirajo tudi mednarodne razvojne in naložbene institucije, saj ponuja več prednosti in prihrankov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dvoinstitucionalni sistem evidentiranja nepremičnin, enoinstitucionalni sistem evidentiranja nepremičnin, evidentiranje nepremičnin, kataster stavb, zemljiška knjiga, zemljiški kataster
Objavljeno: 10.01.2023; Ogledov: 556; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh