1. Podjetniško premoženje zakoncev v slovenski sodni praksi : magistrsko deloAljaž Čoko, 2022, magistrsko delo Opis: Do uveljavitve Družinskega zakonika (DZ) področje podjetniškega premoženja zakoncev ni bilo zakonsko urejeno. ZZZDR tega področja ni urejal, zato je v pravnem sistemu veljala pravna praznina. DZ je problematiko uredil na način, da je zakoncema
omogočil avtonomijo glede podjetniškega premoženja. Zakonca lahko z dogovorom po svoje uredita medsebojna premoženjska razmerja. Bistveni novoti sta določbi glede vlaganja zakonca v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo oziroma podjetje, ki
je del posebnega premoženja drugega zakonca in določba glede skupne udeležbe zakoncev pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Magistrsko delo z analizo pravne teorije in slovenske sodne prakse predstavi spremembe, ki jih je glede podjetniškega
premoženja zakoncev prinesel novi DZ. Obravnava problematike uporablja različne raziskovane metode, in sicer analizo; analitično metodo; deskriptivno metodo; interpretacijo; komparativno metodo ter sintetično metodo. Cilj magistrskega dela je predstaviti kako ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ vpliva nasodno prakso tudi v zvezi z upravljalskimi upravičenji zakoncev ter odgovornostjo za
obveznosti podjetnika ali gospodarske družbe. Delo analizira zakonodajo in prakso na obravnavanem področju pred uveljavitvijo DZ in po njej, ter raziskuje kako se ureditev v DZ odraža v sodni praksi. Ugotavlja ali se je sodna praksa bistveno spremenila, ali pa je sodišče že pred ureditvijo podjetniškega premoženja zakoncev v DZ odločalo podobno kot po ureditvi. Delo predstavi razloge zakaj je bila potrebna ureditev področja
podjetniškega premoženja zakoncev v DZ in ugototvlja ali je bila ureditev v DZ potrebna zaradi težav, ki jih je v praksi povzročala pravna praznina. Na koncu delo ugotavlja ali je ureditev v DZ ustrezna in ali bi bilo potrebno problematiko podjetniškega premoženja zakoncev bolje urediti tudi v določbah korporacijskega prava. Ključne besede: zakonska zveza, skupno premoženje, ločeno premoženje, podjetniško premoženje, gospodarska družba, zunajzakonska skupnost, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, Družinski zakoni Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 1105; Prenosov: 71 Celotno besedilo (496,17 KB) |
2. Reševanje sporov v kombinaciji z uporabo pravil, ki urejajo premoženjske odnose med zakoncema, in v razmerju do tretjih oseb : magistrsko deloToni Krušnik, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava kombinacijo pravil, dolžnosti in premoženjskih razmerij, ki so značilna za življenje v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti. Osnovni vir, ki je podlaga za razumevanje pravic, dolžnosti in premoženja zakoncev in zunajzakonski partnerjev, je pred kratkim sprejeti Družinski zakonik. Magistrsko delo je preplet družinskega, dednega, nepremičninskega in zavarovalniškega prava. Osnova je družinsko pravo, kjer večji del pozornosti namenimo novemu institutu - Pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij oziroma ženitni pogodbi, ki omogoča zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, da se dogovorita o medsebojnem premoženjskem režimu za čas trajanja zakonske zveze in tudi za stanje, ki bo nastopilo ob morebitni razvezi zakonske zveze. Vsekakor pa ni mogoč dogovor, kaj se zgodi s premoženjem v primeru smrti enega od zakoncev. Takrat nastopi zakonodaja s področja dedovanja, kjer zakonec ali zunajzakonski partner lahko deduje na podlagi zakonitega dedovanja po drugem zakoncu le v prvem ali drugem dednem redu. Ravno za primere smrti med zakonci v zadnjem času prevladuje trend, da sklepajo življenjska zavarovanja in na takšen način zaščitijo družino za primere, da bi se kateremu od zakoncev zgodilo kaj nepričakovanega. Žal pa nekateri vse te ugodnosti, ki nam jih ponujajo zavarovalnice, izkoriščajo na način okoriščanja, kot je v zadnjem času v ospredju poskus zavarovalniške goljufije Odrezana roka. Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, zakonec, ženitna pogodba, premoženje med zakoncema Objavljeno v ReVIS: 11.03.2020; Ogledov: 2290; Prenosov: 172 Celotno besedilo (850,32 KB) |
3. |
4. Ureditev zakonske zveze v slovenskem pravnem redu : diplomsko deloAnja Ostrožnik, 2013, diplomsko delo Ključne besede: zakonska zveza, razveza, veljavnost, prenehanje, pogoji, Družinski zakonik, zunajzakonska skupnost, istospolna zakonska skupnost Objavljeno v ReVIS: 06.08.2018; Ogledov: 3084; Prenosov: 164 Celotno besedilo (871,12 KB) |
5. Ustavnopravno varstvo zakonske zveze in družine : magistrsko deloSaša Golob Hodnik, 2016, magistrsko delo Opis: Zakonska zveza in družina sta pomembna instituta, ki ju pravno varuje Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, visoke standarde pa opredeljuje tudi pravo Evropske unije. Družina je najbolj naravna in osnovna ter hkrati tudi najbolj ranljiva življenjska skupnost, zaradi česar morajo biti ukrepi države glede družinskega življenja ustrezni, da ne presežejo namena, ki mu sledijo. Država mora predpisati in izvajati le smotrne ukrepe, ki so v življenjskih situacijah pričakovani in hkrati opravičljivi. Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost in istospolna partnerska skupnost so prav tako izredno občutljive življenjske skupnosti, ki jih med seboj kreirajo odrasli, pogosto pa so vezane tudi na družinsko življenje. Zunajzakonska skupnost postaja vedno pogostejša oblika partnerske skupnosti, saj se partnerji redkeje odločajo za sklenitev zakonske zveze. Zunajzakonska skupnost prinaša pod določenimi pogoji enake pravne posledice za partnerja, nekatere pa so pridržane izrecno za zakonca. Vedno pogostejša oblika je tudi istospolna partnerska skupnost, ki pravno ni izenačena z različnospolno skupnostjo in vzbuja srdite razprave med strokovno in laično javnostjo. Po večletnih poskusih spremembe zakonodaje je bil letos sprejet Zakon o partnerski zvezi, ki se bo začel uporabljati februarja 2017 in za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Pomembno za družino in zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost in istospolno partnersko skupnost je tudi mednarodno pravno varstvo, ki ima s svojimi obsodbami držav članic veliko moč vpliva na nacionalne zakonodaje. Magistrsko delo nudi celovit pregled slovenske in evropske zakonodaje ter sodne prakse, ki je odsev trenutnih aktualnih družbenih razmer in pokaže morebitne potrebe po spreminjanju predpisov. Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, istospolna partnerska skupnost, Ustava Republike Slovenije, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 17.08.2017; Ogledov: 4517; Prenosov: 181 Celotno besedilo (863,62 KB) |