Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Trpinčenje v slovenski pravni ureditvi primerjalno z drugimi državami članicami EU
Primož Pevec, 2020

Opis: Vse hujša konkurenca v zaostrenih tržnih pogojih, ki je odraz današnje globalno, potrošniško, kompetitivno usmerjene družbe, v delovno okolje različnih organizacij, še izraziteje vnaša tekmovalnost in posledično nasilno vedenje med zaposlenimi. V takih okoljih in razmerah se znižuje nivo varnosti zaposlitve posameznikov, obstoj njihovih delovnih mest ni več samoumeven in zato postajajo ranljivejši. Ob upoštevanju tržnih zakonitosti delo predstavlja vedno večjo vrednoto, zahtevo in pričakovanja s strani delodajalcev, delavci so deležni vse večjih groženj z odpuščanjem, ustvarjajo se pogoji, da zaposleni začnejo izvajati psihično nasilje nad sodelavci, s strani katerih se zaradi njihovega boljšega znanja, veščin in sposobnosti, počutijo ogrožene. Delovno okolje, zaradi hitrega tempa in načina življenja v današnjem času, predstavlja prostor, v katerem zaposleni posameznik preživi večino svojega aktivnega življenja, zato bi to okolje moralo predstavljati varno sredino, znotraj katere bi mu bilo omogočeno razvijati svoje talente in potenciale, vendar žal temu vedno ni tako. V tem pogledu tudi Slovenija ni izjema, vse bolj razširjeni pojavi trpinčenja na delovnem mestu predstavljajo resno grožnjo posameznikom, organizacijam in celotni družbi. Država na normativni ravni posameznikom zagotavlja prepoved kršitve trpinčenja in zagotavljanja dostojanstva na delovnem mestu in v zvezi s tem delodajalcem nalaga določene obveznosti glede zagotavljanja primernega delovnega okolja in ukrepov za njegovo zagotavljanje. V ta namen morajo delodajalci oblikovati in sprejeti ustrezne politike za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, se opredeliti do nastalih pojavov, jih obsoditi kot nesprejemljive in poskrbeti za ustrezno sankcioniranje povzročiteljev.
Ključne besede: mobing, konflikt, sodna praksa, pravna ureditev, trpinčenje na delovnem mestu, EU, Evropska unija
Objavljeno: 22.04.2021; Ogledov: 2; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
POSLOVNI NAČRT ZA PODJETJE DOSA D.O.O.
Miha Gorenc, 2021

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na malo podjetje Dosa d.o.o., katerega glavna blagovna znamka je Popikoki. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2008 za prodajo unikatnih šiviljskih izdelkov. Trenutno posluje pozitivno, toda zaradi nagle rasti in sprememb na trgu se povečuje poslovno tveganje, ki ogroža njegov obstoj. Zaradi nenadzorovane in hitre rasti podjetja ter sprememb zunanjih okoliščin (nerealno ovrednotenje izdelkov s strani konkurence, ''dumping'' in plagiati izdelkov) je treba podjetje notranje prestrukturirati, z analizo ugotoviti, kateri izdelki in storitve so najbolj dobičkonosni, in identificirati nove tržne priložnosti. Ker podjetje nima izdelanega poslovnega načrta, se poslovni proces izvaja na podlagi individualnih izkušenj, znanja (know-how) ter intuitivnih odločitev. Posledično so na vseh področjih delovnega procesa črne luknje, ki prispevajo k podjetniški neučinkovitosti in s tem preprečujejo, da bi podjetje delovalo optimalno in bolj dobičkonosno. Diplomsko delo je poslovni načrt za rast podjetja Dosa d.o.o., ki zajema analizo obstoječega stanja, presojo priložnosti na domačih in tujih trgih, konkurenčnost dejavnosti ter trženjsko strategijo (SWOT), razvoj in prihodnost poslovanja podjetja (ciljna usmerjenost), dolgoročne finančne projekcije ter kvalitativno in kvantitativno raziskavo, ki bo pokazala interakcijo med podjetjem in potrošniki (zadovoljstvo potrošnikov). Prav tako bom uporabil Porterjevo analizo za identificiranje in razvijanje konkurenčne prednosti. Raziskava je pokazala, da podjetje lahko svoje priložnosti izkoristi preko strategije diferenciacije, kar pomeni, da se bo spremenil proces izdelave izdelkov z namenom doseganja višje dodane vrednosti. Do sedaj so bili motivi na izdelkih iz blaga, v prihodnje pa bi lahko bili natisnjeni, kar bi podjetju omogočilo širino domišljije in praktičnost izdelave. Poleg diferenciacije bo podjetje vstopilo tudi na tuji trg preko lastne spletne trgovine, katere vsebina bo prevedena v angleški in hrvaški jezik. Podjetje ne načrtuje drugih večjih investicij (dodatnega zaposlovanja, delovnih strojev ali trženjskih investicij), zato je pričakovana organska rast 4 % na leto.
Ključne besede: Popikoki, rast, podjetje, portfelj, torbice, optimizacija, posel, trg
Objavljeno: 17.04.2021; Ogledov: 22; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

3.
PRESOJA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI INVESTICIJE IZBRANEGA PODJETJA
Urša Sofranič Bogdanovič, 2021

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Pri tem so v teoretičnem delu opredeljene vrste investicij, razlogi za investiranje, oblike financiranja investicij, obvladovanje tveganj pri investicijskih projektih ter sam pojem investiranja. Iz področja donosnosti oz. upravičenosti investiranja pa so natančno prikazana statična ter dinamična sodila za oceno naložb s prikazanimi primeri. Pri izbranem podjetju sta dva ključna dejavnika vplivala na odločanje o investiciji, in sicer izguba dolgotrajnega najemnika ter kasneje tudi povsem nepredvidljiv dejavnik, razglašena epidemija oz. uvedba karantene po celotni Sloveniji in tudi globalno. Po prvotnem načrtu je podjetje želelo vse prostore oddati najemnikom, vendar so kalkulacije pokazale, da to ni donosno. Del objekta so posledično prodali enemu od poslovnih partnerjev ter s tem razpršili tveganje. Izvedene so bile številne kalkulacije z različnimi variantami za vsakega potencialnega poslovnega partnerja. Pri kalkulacijah je bil cilj, da se najde najemnik, s katerim bi se ob lastnem vložku izbranega podjetja lahko dogovorili za sofinanciranje investicije (tudi s strani najemnika), ter pričakovana donosnost za potrditev projekta in najemnika v višini 10 %. Za pritlični in kletni del je bil cilj doseči donosnost 25,8 %. Izbrano podjetje je sklenilo pogodbo s partnerjem, ki je dosegel donos le 6,4 %. Kljub upoštevanim številnim kriterijem za sprejem investicije so sprejeli partnerja, ki ni dosegel zahtevane donosnosti 10 %, ampak je to slabost nadomestila referenca samega partnerja. Dodana vrednost portfelju družbe izbranega podjetja je torej pomemben dejavnik. Investicija se je za podjetje izkazala kot donosna in upravičena, kljub izrednim razmeram v času pandemije. Izguba partnerja pa se je v tem primeru pokazala kot prednost in ne kot izguba za izbrano podjetje.
Ključne besede: investicija, investicijski projekt, lastniška naložba, upniška naložba, donosnost, statična sodila, dinamična sodila, kalkulacije
Objavljeno: 16.04.2021; Ogledov: 21; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh