Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

91 - 100 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
91.
Ureditev stanja javne cestne infrastrukture v uradnih evidencah
Ivanka Horvath, 2020

Opis: Pomanjkanje podatkov o občinski javni cestni infrastrukturi v uradnih evidencah je vodilo v obširno spremembo prostorske zakonodaje in obsežnih nalog organov javne uprave, predvsem geodetske uprave. Dolgoletno neurejeno stanje podatkov v uradnih evidencah je povzročalo težave in spore pri uporabi zemljišč pod občinsko javno cestno infrastrukturo, saj je ostalo nerešeno vprašanje lastništva in drugih pravic na teh zemljiščih. Po Zakonu o cestah - ZCes-1- so javne ceste javno dobro in občinske ceste v lasti občin. Za zagotovitev zakonodajnih določb ureditve, odvzema ali omejitve lastninske pravice, je potrebna natančna določitev območja pod občinsko javno cestno infrastrukturo in določitev enolične identifikacije tega območja. Ta je pomembna tudi zaradi povezanosti zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Le na točno in enolično določenem objektu je mogoče vzpostaviti evidenco stvarnih pravic in pravnih dejstev na njih. Spremenjena zakonodaja uvaja ureditev vodenja podatkov o območju izvrševanja neprave stvarne služnosti z namenom ureditve stvarnopravnih razmerij, vpisa služnosti v javno korist v zemljiško knjigo. Zemljiška knjiga po dokončnosti vpisa stvarnih pravic podatek posreduje v zemljiški kataster. Namen ureditve in uskladitve podatkov je zagotovitev dostopa do celovitih podatkov o nepremičninah na enem mestu. Samo pravilni podatki, ki izkazujejo njihovo dejansko fizično stanje v prostoru, bodo omogočili uporabo podatkov za različne namene.
Objavljeno: 14.07.2020; Ogledov: 44; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

92.
Razvoj aplikacije za pregled nastanitev in destinacij
Nejc Eržen, Peter Zupančič, 2020

Opis: Dandanes je razvitih že mnogo spletnih aplikacij, ki smo jih že vsi uporabili oz. jih še vedno uporabljamo za pregled destinacij in nastanitev, ki jih želimo obiskati. Vendar skozi leta posodabljanja so postale prenatrpane s tekstovnimi vsebinami, animacijami in videoposnetki. Temu primerno je to diplomsko delo posvečeno razvijanju spletne aplikacije za pregled nastanitev in destinacij. Cilj diplomske naloge je tako preglednost, odzivnost in uporabniku prijazna uporaba. V teoretičnem delu diplomskega dela je na kratko predstavljena zgodovina in razvoj interneta in uporabljena orodja ter tehnologije, ki so bila uporabljena za razvoj, v empiričnem delu pa se predstavi spletna aplikacija tako slikovno kot tudi opisno ter kakšen je njen dejanski proces uporabe.
Ključne besede: NodeJs, JavaScript, Express, Embedded JavaScript Templating, MongoDB, Visual Studi Code IDE, RESTful Routing
Objavljeno: 13.07.2020; Ogledov: 57; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

93.
POSLOVNI NAČRT: KONJENIŠKI CENTER
Ana Premrl, 2020

Opis: Poslovni načrt za konjeniški center je napisan kot osnova za realizacijo poslovne ideje. V centru bodo potekali treningi konj in jahačev, ponudili bomo celovito oskrbo konjev, svetovanje in prodajo konjev ter turistično jahanje, s katerim bomo skrbeli za širitev turizma v domačem okolju. Cilj diplomskega dela je s pomočjo tržne raziskave oceniti smiselnost projekta in uspeh njegove realizacije. Diplomsko delo je sestavljeno iz opisa dejavnosti, podjetja in panoge, kjer opišemo dejavnosti podjetja po standardni klasifikaciji in dela, ki jih bo podjetje opravljalo po željah kupcev. V drugem delu naloge sledi tržna raziskava, ki smo jo izvedli s spletno anketo med uporabniki spletnih omrežij in pridobili podatke o zanimanju za našo ponudbo med potencialnimi strankami. Tretji del diplomskega dela predstavlja marketinški načrt in strategije, ki jih bo podjetje uporabljalo pred začetkom poslovanja in kasneje za stike s strankami, rast, ohranitev trga in konkurenčnosti. V četrtem sklopu so predstavljeni razvoj podjetja in načrt naložbe z viri financiranja ter finančne projekcije za prvi dve leti poslovanja podjetja. Lastništvo podjetja se bo razdelilo med tri solastnike, naložba pa bo v celoti financirana iz začetnega kapitala, kar je sestavni del petega sklopa. V zadnjem delu diplomskega dela so predstavljena kritična tveganja in ostale finančne projekcije s komentarji. Po izvedeni analizi ideje poslovnega načrta potrjujemo, da je naložba v višini 150.000,00 € izvedljiva in zadostna za uspešen zagon podjetja ter začetek poslovanja do pridobitve prvih kupcev in promocije centra. Prihodki bodo v prvih dveh letih presegali odhodke in podjetje bo v vseh trenutkih likvidno in sposobno plačevanja svojih tekočih obveznosti.
Ključne besede: poslovni načrt, konjeniški center, raziskava, naložba, ideja
Objavljeno: 09.07.2020; Ogledov: 61; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

94.
Telesne dejavnosti študentov Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika
Brigita Ferjančič, 2020

Opis: Uvod in namen: Telesna dejavnost ima lahko pozitivne učinke na telo in kakovost življenja posameznika. Namen diplomske naloge je ugotoviti količino telesne dejavnosti in gibalne navade študentov fizioterapije na Visokošolskem zavodu Fizioterapevtika. Metode: V raziskavi je sodelovalo 41 preiskovancev. Telesno dejavnost smo merili 7 dni z merilnikom pospeška (Actigraph, GT3X+, ZDA), ki so ga imeli preiskovanci pritrjenega na desnem boku. Po enem tednu so preiskovanci izpolnili dva vprašalnika o telesni dejavnosti (GPAQ in SIMPAQ). Rezultati: Preiskovanci so v povprečju bili v zmerni in visoki telesni dejavnosti (ZVTD) 79,1 (±29,1) minut dnevno. Gibalno nedejavni so bili 656,0 (±72,1) minut dnevno. V povprečju je večina preiskovancev (92%) dosegla minimalna dnevna priporočila za telesno dejavnost (>30 minut dnevne ZVTD). Razlik v parametrih telesne dejavnosti med spoloma nismo našli. Med različnimi metodami merjenja telesne dejavnosti nismo našli povezav. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki želijo izvedeti več o telesni dejavnosti in njenem vplivu na telo in življenje posameznika. Omejitve: Raziskavo bi morali izvesti na večjem vzorcu preiskovancev, ki bi morali biti po spolu enakovredno zastopani. V vprašalnika bi lahko vključili dodatna, natančnejša vprašanja. Rezultate raziskave smo podprli z literaturo v angleškem in slovenskem jeziku ter z znanstvenimi članki, ki smo jih pridobili v podatkovnih zbirkah Pubmed in Google Scholar in niso bili starejši od petih let.
Ključne besede: gibalna dejavnost, gibalna nedejavnost, merilnik pospeška, GPAQ, SIMPAQ
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 51; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

95.
Z dokazi podprta fizioterapija po vstavitvi totalne endoproteze kolka
Matija Cehnar, 2020

Opis: Vključitev predoperativne rehabilitacije, ki vsebuje predoperativno vadbo in edukacijo pacienta, ima velik pomen v rehabilitaciji. Ob nadzoru fizioterapevta pacient pridobi potrebne informacije, ki mu zelo pomagajo skozi celoten potek do operativnega posega in med nadaljnjo rehabilitacijo. Raziskave kažejo, da primerna edukacija pacienta zmanjšuje občutek anksioznosti in pojav nerealnih pričakovanj, ki lahko zavedejo pacienta, kar lahko privede do padca volje in motivacije med rehabilitacijskim procesom. Predoperativna vadba poskrbi za boljšo psihofizično kondicijo pacienta pred operativnim posegom, pozitivno vpliva na celoten mišično-skeletni sistem in zagotovi boljše predispozicije za pričetek zgodnje rehabilitacije. Zelo pomembna je tudi takojšna postoperativna rehabilitacija. Proces rehabilitacije kolka po vstavitvi TEP je dolgotrajen postopek, ki lahko traja tudi več kot leto dni. Funkcija kolka se izboljša, vendar v večini primerov ne doseže optimalnih ali normativnih vrednosti, predvsem gibljivost kolka ostane rahlo omejena. Kljub temu večina pacientov doseže mnogo boljše rezultate kot pred operativnim posegom, postanejo bolj samostojni, imajo manj bolečin, kar se odraža v dvigu kakovosti njihovega življenja. Zaradi konstantnega naraščanja števila operativnih posegov z vstavitvijo TEP kolka je potrebno, da z različnimi tehnikami vzdržujemo nivo kakovosti rehabilitacije. To najlažje dosežemo z individualnim pristopom, nenehnim izobraževanjem fizioterapevtov in ostalih zdravstvenih delavcev ter multidisciplinarnim pristopom različnih zdravstvenih delavcev in ustanov.
Ključne besede: Totalna endoproteza kolka, artroza kolka, rehabilitacija pacienta, staranje.
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 61; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (839,74 KB)

96.
Telesna nedejavnost študentov fizioterapije
Alma Potočnik, 2020

Opis: Uvod in namen: Telesna nedejavnost in prekomerno sedenje sta pomembna družbena problema sodobnega časa. Problema sta povezana z nastankom kroničnih bolezni, tveganjem za prezgodnjo umrljivost, nastankom srčno-žilnih in drugih bolezni ter poškodb mišično-skeletnega sistema. Negativni učinki sedenja in telesne nedejavnosti se kažejo že pri otrocih in mladostnikih. Odločili smo se, da z raziskavo ugotovimo, kakšne so telesne navade študentov fizioterapije in ali je vprašalnik SIMPAQ, subjektivna merska metoda, primerno orodje za določanje stopnje telesne nedejavnosti. Metode: V raziskavi je sodelovalo 41 preiskovancev, študentov (15 moških in 26 žensk). Z merilnikom pospeška (Actigraph, GT3, ZDA), ki so ga imeli preiskovanci pritrjenega na desnem boku, smo merili telesno dejavnost 7 zaporednih dni. Po končanem merjenju so preiskovanci izpolnili še vprašalnik SIMPAQ. Rezultati: Preiskovanci so bili telesno nedejavni 656 ± 72 minut dnevno. Ženske so poročale 47 % manj vadbe kot fantje. Za veljavnost vprašalnika SIMPAQ smo z Bland-Altmanovo analizo deskriptivno pregledali podatke, s pomočjo statističnega testa pa linearno soodvisnost obeh merjenih spremenljivk. Ugotovili smo, da je povprečna telesna nedejavnost, izmerjena z obema metodama, linearno povezana z razliko telesne nedejavnosti (p<0,001), in sicer pri naklonu premice -0,991, kar pomeni, da vprašalnik v našem primeru ni veljaven. Uporabnost: Veljavnost vprašalnika bi prispevala k hitrejšemu in lažjemu ocenjevanju stopnje telesne nedejavnosti celotne populacije. Omejitve: Opraviti bi morali obsežnejšo raziskavo na večjem vzorcu preiskovancev in z bolj natančnimi vprašanji.
Ključne besede: SIMPAQ, telesna dejavnost, sedenje, zdrav življenjski slog.
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 47; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

97.
Fizioterapevtska obravnava bolnika po možganski kapi
Aleksander Valant, 2020

Opis: Možganska kap prizadene 5-9 odstotkov ljudi na 1000 prebivalcev v Sloveniji in predstavlja 10 odstotkov vseh umrlih zaradi možganskožilnih bolezni. Pojavi se zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo, najpogostejši simptomi pa so motnje vida, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora in razumevanja, izguba zavesti, vrtoglavica, slabost z bruhanjem in motnje ravnotežja. Po končani stabilizaciji in zdravniški oskrbi bolnika z možgansko kapjo se prične njegova fizioterapevtska obravnava, ki je odvisna od področja in obsežnosti možganske kapi. Fizioterapevtska obravnava je usmerjena v ohranjanje in obnavljanje obsega gibanja sklepov, obnavljanje mišične moči in vračanje bolnika v njegove dnevne aktivnosti. Pri fizioterapevtski obravnavi bolnika po možganski kapi je, kot na vseh ostalih področjih fizioterapije, možno zaznati veliko metod in tehnik, ki pa niso nujno znanstveno potrjene in preverjene, prav tako pa je pod vprašajem njihova učinkovitost. Na podlagi vključenih raziskav ugotavljamo, da je pri fizioterapevtski rehabilitaciji bolnika po možganski kapi učinkovita kombinacija naslednjih tehnik in metod: z omejevanjem spodbujajoča terapija, fizioterapija z ogledali, intervencije za izboljšanje senzorike, navidezna resničnost, vaje ponavljajočih se gibov in vaje mentalne aktivnosti. Uporaba omenjenih metod in tehnik je učinkovita pri izvajanju 30-60 minut dnevno, 5-7 dni tedensko. V prihodnosti bo verjetno ustvarjen jasen in učinkovit protokol fizioterapevtske obravnave bolnika po možganski kapi, trenutno pa na podlagi zbrane literature ni možno podati drugega kot priporočila glede učinkovitosti metod in tehnik.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, možganska, fizioterapija
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 58; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (919,14 KB)

98.
99.
Od ideje do patenta
Peter Cokan, 2009

Ključne besede: patent, izum, industrijska lastnina, patentne baze, poslovna skrivnost, licenciranje
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 34; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

100.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh