Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

11 - 20 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Poslovni načrt za izdelavo ameriških borovnic na kmetiji
Jure Zor, 2019

Ključne besede: kmetije, ameriške borovnice, poslovni načrti
Objavljeno: 24.04.2020; Ogledov: 89; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

12.
13.
Aktivne delavnice za predšolske otroke na kmetiji
Martina Triller Udir, 2019

Ključne besede: kmetije, delavnice, otroci, učenje, delo
Objavljeno: 24.04.2020; Ogledov: 88; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

14.
15.
16.
Evropska unija - akter sodelovanja v podnebni politiki na poti do globalnega podnebnega sporazuma
Petra Jakopič, 2020

Opis: Pričujoče magistrsko delo vsebuje tematiko, ki je v zadnjem času deležna vse več pozornosti, saj prinašajo podnebne spremembe za svetovno družbo nove izzive, ki zahtevajo globalno sodelovanje. Vendarle pa je vloga Evropske unije (EU), kot začetnega akterja v boju proti podnebnim spremembam obravnavana le v manjšem obsegu. V magistrskem delu je ocena ustreznosti vključenosti EU kot globalnega akterja v podnebno politiko podana na podlagi analize veljavnih mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb in na podlagi primerjalne analize zakonske ureditve podnebnega prava drugih držav članic EU. Pomemben zaključek tega dela analize prinaša tudi kronološka primerjava učinkov podnebnega prava na pogajanjih konferenc pogodbenic (COP), ki je pokazala, da EU konstantno deluje v smeri, ki bi ji prinesla vodilno mesto akterja. Skladno s tem se je izvajala študija primerov kriterijev ocenjevanja pomembnosti akterjev s strani različnih udeležencev pogajanj. Primerjalna analiza podnebnih politik EU, Kitajske in ZDA je potrdila, da je pri oblikovanju tako pomembnih razvojnih odločitev, kot so podnebne spremembe, ključna participacija podnebne politike vseh akterjev, čeprav je usklajenost na globalni ravni med različnim državami težko doseči. V magistrskem delu so podani argumentirani predlogi rešitev, ki bi jih EU kot vodilni akter na področju podnebne politike tudi s pomočjo vse pomembnejše podnebne diplomacije v prihodnje morala upoštevati, saj je analiza sprejetega pariškega sporazuma pokazala, da ni najbolj univerzalen sporazum za reševanje globalne podnebne politike, pomeni pa pomemben korak naprej v brezogljično družbo.
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 93; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

17.
Izločitev nedovoljenih dokazov v kazenski teoriji in slovenski sodni praksi
Nastja Mavsar, 2020

Opis: Izločitev dokazov je institut, ki preprečuje državi, da bi zoper obdolženega uporabila dokaze, ki so zbrani na nezakonit oziroma na protiustaven način, in sicer s kršitvijo temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Izločitveno pravilo je tako najradikalnejši primer procesnega sankcioniranja kršitev dokaznih prepovedi. Dokazne prepovedi (na primer pravica do molka, prepoved uporabe sile in grožnje ter podobno) so tako tiste pravne prepovedi v postopku dokazovanja, ki v kazenskem postopku državi prepovedujejo, da se izvede določen dokaz ali določeno ravnanje pri pridobivanju dokaza, ali pa prepovedujejo uporabo določenega že pridobljenega dokaza za dokazovanje določenega dejstva. Dokazne prepovedi, ki so v prvi meri namenjene izravnavanju moči med posameznikom ter državo, pa so seveda lahko učinkovite ter smiselne le, če je z zakonom zagotovljeno sankcioniranje njihovih kršitev. Obstajata dva načina sankcioniranja kršitev dokaznih prepovedi. Prvi način je materialnopravni in pomeni, da kaznujemo osebo ali organ, ki je prekršil neko dokazno pravilo. Drugi način sankcioniranja je procesnopravni. Izločitev nedovoljenih dokazov je procesnopravni način sankcioniranja kršitve dokaznih prepovedi, ki privede do tega, da jzaradi nezakonitosti ali nepravilnosti postopka pri pridobivanju nekega dokaza treba takšen dokaz izločiti, ne glede na obstoj dejstva, da gre pri tem verjetno za najbolj obremenilni ali pa celo za edini obremenilni dokaz, kar pomeni, da bo posledično obdolženec zaradi izločitve takšnega dokaza oproščen obtožbe. Glede na navedeno izločitev nedovoljenih dokazov tako daje prednost varovanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin pred iskanjem resnice, kar je značilnost akuzatornih kazenskih postopkov, v katerih se je ta institut tudi razvil.
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 110; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (919,14 KB)

18.
Analiza in primerjava pristojnosti med Nürnberškim sodiščem in ICC
Andrej Brezavšček, 2020

Opis: Magistrsko delo temelji na analizi in primerjavi pristojnosti dveh velikih sodišč, katerih doprinos kroji mednarodno kazensko pravo moderne zgodovine. Nürnberško sodišče in ICC sta sodni instanci, ki sta označeni kot dva najodmevnejša koraka mednarodnega kazenskega prava 20. stoletja. Ne glede na to, da je med njima vrsta konceptualnih razlik, je vsako posebej enako pomembno in zaznamuje doprinos civilizacijskim doseţkom, za katerimi lahko človeštvo ponosno stoji. Smisel in namen obeh sodišč je v osnovi isti, to je izkoreninjenje nekaznovanosti najhujših zločincev. Prvo delujoče mednarodno kazensko sodišče je bilo ustanovljeno kmalu po koncu druge svetovne vojne, 8. avgusta 1945, ko so vlade drţav zaveznic sklenile Londonski sporazum, katerega sestavni del je bil Statut Mednarodnega vojaškega sodišča. Začetki opredeljevanja mednarodnih hudodelstev so bili takrat v povojih z zelo okorelimi definicijami. Nürnberško sodišče je bilo pristojno za hudodelstva zoper mir, vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost, ki so jih zagrešili pripadniki evropskih sil Osi. Sledil je razvoj ideje mednarodnega kazenskega sodišča preko ad hoc sodišč z isto temeljno funkcijo, a dokaj omejenim dosegom obravnave zločinov. 17. julija 1998 je bilo s sprejetjem Rimskega statuta ustanovljeno ICC, ki je začelo delovati leta 2002. Razvoj samih opredelitev kaznivih dejanj je več kot očiten. Drţave so se odločile sprejeti pristojnost stalnega mednarodnega kazenskega sodišča za najteţja hudodelstva, ki se tičejo celotne mednarodne skupnosti, in sicer za genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva ter agresijo.
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 97; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

19.
E drejta e gruas në pronë në Kosovë
Dionis Nuhaj, 2020

Ključne besede: Človekove pravice
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 69; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

20.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh