41. Strategije soočanja z medvrstniškim spletnim in mobilnim nasiljemEva Piskrnik, 2019 Opis: Magistrsko delo predstavlja problem preprečevanja in odpravljanja spletnega in mobilnega nasilja med otroci in mladostniki ter soočanje mladih s tem pojavom. V magistrskem delu predstavimo težave pri definiranju pojma spletnega in mobilnega nasilja, njegove specifične elemente in ponujene obstoječe definicije. Predstavljamo aktualnejše oblike spletnega in mobilnega nasilja, motive mladih za kibernetsko nasilje ter posledice viktimizacije. Za celostno razumevanje pojava preučimo tudi individualne in družbene dejavnike tveganja za spletno in mobilno nasilje. Pojav v večjem delu naloge primerjamo s tradicionalnim medvrstniškim nasiljem, saj ga nekateri avtorji ne obravnavajo kot samostojen pojav, temveč le kot obliko tradicionalnega nasilja med vrstniki. Osnovni namen naloge je predstaviti učinkovite strategije preprečevanja in obravnavanja spletnega in mobilnega medvrstniškega nasilja. V ta namen smo pripravili pregled dejavnikov, ki vplivajo na celovito spoprijemanje s pojavom. Za celostno obravnavo in učinkovito delo na vseh ravneh je potrebno uspešno preprečevati tradicionalno medvrstniško nasilje, spodbujati ustrezne tehnične ukrepe, ugotavljati odzive otrok na spletno nasilje, zmanjševati negativne vplive. Posebno pozornost smo namenili regulaciji spletnega nasilja ter možnosti uporabe alternativnega reševanja sporov. V tujini imajo za spletno nasilje med mladimi razvitih nekaj specifičnih programov. Za razumevanje soočanja mladih s spletnim nasiljem smo opravili kvantitativno empirično raziskavo med sedmošolci gorenjskih osnovnih šol. Na podlagi preučene literature in ugotovitev smo oblikovali predloge in mnenje o razreševanju spletnega in mobilnega nasilja med otroci in mladimi. Ugotavljamo, da je učinkovito preprečevanje in odpravljanje spletnega in mobilnega nasilja treba ustrezno preoblikovati oziroma dopolniti celostne programe za preprečevanje in odpravljanje tradicionalnega nasilja med vrstniki.
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 48; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
42. Gradbeno dovoljenjeTjaša Stojanoski, 2019 Opis: Magistrsko delo je posvečeno vsakomur, ki se seznanja z ureditvijo gradbenega dovoljenja oziroma vsakomur, ki se bo spustil v postopek gradnje objekta. Gradbeno dovoljenje je institut, ki je že nekaj časa poznan v pravnih sistemih po svetu. Ker gre gradbeništvo z roko v roki z razvojem in poselitvijo, se je z leti zakonodaja spremenila. Pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja so tako postali strožji in obširnejši. Ne glede na zakonodajo pa potreba po gradnji objektov ostaja in se nenehno povečuje, zato se ureditev pogosto znajde pod drobnogledom. S spremembo gradbene zakonodaje se je pravna panoga usmerila k ureditvi razvitih držav, kjer so administrativne ovire in zaostanki ter dolgotrajnost postopkov zgolj preteklost. Prejšnja ureditev je bila obremenjujoča tako za investitorje kot za javne uslužbence, ki so bili soočeni z obsežno dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Legalizacija nelegalnih objektov je postala izvedljiva in dostopna za vsak žep. Prostorsko načrtovanje in projektna dokumentacija sta bistvena pogoja, brez katerih sama gradnja objektov ni izvedljiva. V magistrskem delu se posvetim hipotezam, ali gradbeno dovoljenje po uvedenih spremembah sledi javnemu interesu, ali je legalizacija nelegalnega objekta zahtevna in potrošna ter ali je celoten proces postopka pridobitve gradbenega dovoljenja nerazumljiv in zapleten. V magistrskem delu se bodo prepletale metode deskripcije, komparativna metoda in analitično-deduktivna metoda. Cilj magistrskega dela je predstaviti trenutno ureditev gradbene zakonodaje, preučiti, kako se je ureditev modernizirala, in predlagati možne izboljšave.
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 28; Prenosov: 5
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
43. Pojem človekovega dostojanstva v zdravstvu in pravuLinda Orzan, 2019 Opis: Osrednji predmet proučevanja magistrskega dela je pojem dostojanstva in prava. Gre za temeljno človekovo pravico, ki je v vsakdanjem življenju pogosto kršena. Namen dela je opozoriti na to temeljno človekovo pravico, ko se posameznik znajde v vlogi pacienta in na kršitve te pravice, ki je pogosto prezrta. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo ugotavljali poznavanje te pravice med pacienti, ki so že bili hospitalizirani. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji dela. Vzorec je obsegal 92 hospitaliziranih pacientov. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS V24. Ugotovili smo slabše poznavanje pomena dostojanstvo med anketiranimi pacienti. Večina ne zna pojasniti, kaj obsega dostojanstvo oz. pravica do dostojanstva. Rezultati so pokazali na visoko mero spoštovanja dostojanstva pri komunikaciji z zdravstvenim osebjem. Zelo pogosto so anketiranim zagotovljeni stiki s svojci. Pogosto jim je zagotovljena enakost z drugimi pacienti pri obravnavi, omogočanje pogovora z zdravnikom in informiranje ter poslušanje. Niti redko niti pogosto jim je zagotovljeno varovanje osebnih podatkov, zasebnost in zagotavljanje miru. Najpogosteje anketirani pacienti zdravstvenemu osebju pripisujejo prijaznost, poslušnost in pozornost. Ugotovili smo, da je po oceni anketiranih najpogosteje razlog za kršitev pravice do dostojanstva pomanjkanje kadrov in to, da zaposleni nimajo na voljo dovolj časa. Pogosto sta razloga tudi slaba komunikacija in slabi odnosi med zaposlenimi. Opozorili smo na slabo ozaveščenost pacientov glede samega pojma dostojanstvo in na morebitno nespoštovanje oz. neupoštevanje dostojanstva pacientov pri zdravstveni negi.
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 43; Prenosov: 11
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
44. Delavski odkupi v slovenskem pravnem reduMonika Iršič, 2019 Opis: Delo skozi stopnje intenzivnosti prikazuje možnosti vključevanja delavcev v poslovanje vse od klasičnega delovnega razmerja, pri katerem lahko pridobijo pretežno od delodajalca odvisne dispozitivne možnosti sodelovanja tako pri upravljavski kot pri finančni participaciji, skozi prednosti lastništva deleža družbe, v kateri so zaposleni, ki jim v sorazmerju z obsegom kapitalske udeležbe prinaša članske ter z njimi upravljavske in premoženjske pravice, ter končno do posebne pravne osebe delavske zadruge, ki delavcem omogoča največ pravic, ki jih lahko uresničujejo z delom. Ravno na podlagi tovrstnega spoznanja je tem pravnim osebam v delu namenjenega več poudarka, kar skupaj na podlagi uporabljene zgodovinske metode, analitične metode, komparativne metode, metode deskripcije, metode kompilacije, induktivno-deduktivne metode in aksiološke metode privede do naslova predmetnega dela. Delavski odkupi pravzaprav predstavljajo sredstvo za dosego delavcem najbolj ugodnega obstoječega delovnega razmerja, ki jim za razliko od na enak način doseženega klasičnega "solastništva" družbe omogoča posredni položaj delničarjev preko delavske zadruge, ki jo demokratično upravljajo in v okviru katere si na enak način delijo dobiček. Namen in cilj predmetnega dela sta torej predstaviti zakonsko urejene možnosti, ki v okviru klasičnega delovnega razmerja delavcem zagotavljajo participacijske pravice, poudariti, da imajo delavci že v obstoječem (slovenskem) pravnem redu lahko drugačen položaj, ki jim na podlagi notranjega lastništva zagotavlja več pravic od klasičnega delovnega razmerja, predstaviti pot do alternativne oblike delavčevega položaja, vzpostavljene preko delavskih odkupov, in nenazadnje izpostaviti potrebo po sprejemu zakonodaje, ki bi vzpodbujala delavske odkupe, ki bi bili opravljeni predvsem preko delavske zadruge. Ravno poudarjanje te potrebe predstavlja rezultat tega dela.
Ključne besede: delavski odkup, pravice delavcev, delavska zadruga, delavsko delničarstvo
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 41; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
45. |
46. |
47. |
48. |
49. |
50. |
