Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

51 - 60 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
51.
ŠOLA PROTI BOLEČINI V KRIŽU
Johan Čobanović, 2019

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti nekatere Šole proti bolečini v križu in medsebojne primerjave ciljev, metod dela, vsebin programa kot ostalih komponent dela s pacienti z bolečino v križu. Poleg tega smo ugotavljali, kakšen vpliv imajo biopsihosocialni dejavniki na bolečino v križu in na kakšen način se posamezne šole soočajo z njo. Primerjali smo različne pristope in oblike dela v skupini. Zanimalo nas je tudi, kako vpliva na bolečino v križu delovno mesto in socialne interakcije ter kako se Šole proti bolečini v križu soočajo s to problematiko. Najbolj nas je zanimala primerjava elementov slovenske šole z ostalimi. Postavili smo si 3 hipoteze, s katerimi smo želeli ugotoviti, ali je slovenska Šola proti bolečini v križu po Frideriki Kresal konkurenčna ostalim obravnavanim šolam, ali imajo vse šole enake oziroma podobne cilje in ali so elementi in metode dela Šole proti bolečini v križu po Frideriki Kresal enaki oziroma primerljivi z drugimi šolami. Literaturo smo črpali iz slovenskih in angleških virov. Pri tem smo uporabljali naslednje baze podatkov: PubMed, Google, COBISS, Google Scholar, PEDro, SpringerLink. Iskali smo s ključnimi besedami: bolečina v križu, biopsihosocialna obravnava, rehabilitacija in Šola proti bolečini v križu. Vodilo vseh šol je, da pacienti prevzamejo skrb za svoje zdravje in zdrav način življenja. Nasvete šol lahko uporabljajo tako pri preventivi kot kurativi. Ugotovili smo, da so cilji zelo podobni oziroma enaki, medtem ko se število pacientov v skupinah, tim zdravstvenih delavcev, trajanje in vsebine ter potek programov nekoliko razlikujejo. Ugotovili smo, da je slovenska Šola proti bolečini v križu po Frideriki Kresal vsekakor konkurenčna ostalim šolam in jih v določenih elementih celo presega. Kanadska in slovenska šola namenjata veliko pozornost biopsihosocialnim dejavnikom, ki pomembno vplivajo na obravnavo bolečine v križu. Šole vzpodbujajo paciente k športnim in telesnim aktivnostim in predlagajo, da se le-ti izogibajo stresnim situacijam tako doma kot na delu. Potrebne so nadaljnje raziskave na področju ustreznosti metod preventivnih programov bolečine v križu in študije o učinkovitosti ter rezultatov uspešnosti Šol proti bolečini v križu.
Ključne besede: bolečina v križu, biopsihosocialna obravnava, rehabilitacija, šola proti bolečini v križu
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 95; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

52.
Izzivi gospodarske diplomacije Slovenije in vpliv gospodarske krize nanjo
Metka Kovačič Guček, 2019

Opis: V magistrskem delu je proučevana organiziranost gospodarske diplomacije v Republiki Sloveniji. Slovenija velja za mlado, majhno in izvozno usmerjeno državo. Te tri oznake kažejo na pomembnost gospodarske diplomacije zanjo. Zaradi izvozne usmerjenosti je njena gospodarska diplomacija zelo pomembna, saj je ciljno v funkciji zagotavljanja podpore, sočasno pa prispeva k širši uveljavitvi njene prepoznavnosti. Mladost države kaže na dejstvo, da je Slovenija začela svojo samostojno diplomatsko pot pisati nedolgo nazaj, s časom pa se je osredotočila tudi na povečano vlogo krepitve gospodarskih odnosov po diplomatskih predstavništvih. Že v času njenega obstoja se je soočila z mnogimi izzivi, med drugim s svetovno gospodarsko krizo, ki bo predmet ožje obravnave pojma gospodarske diplomacije Slovenije in njenih izzivov v prihodnje. V magistrskem delu so predstavljeni vloga in področja delovanja gospodarske diplomacije, njeni dejavniki ter njen dosedanji razvoj v Sloveniji. Glavni dejavnik, Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve Republike Slovenije, opisuje gospodarsko diplomacijo kot eno svojih ključnih aktivnosti, saj sta njena vloga in pomen danes zelo pomembna za slovensko gospodarstvo. V drugem delu magistrskega dela je predstavljena analiza in raziskava vpliva nedavne svetovne gospodarske krize na gospodarsko diplomacijo Republike Slovenije. V tem delu je raziskano, kakšen vpliv je imela gospodarska kriza na aktivnosti gospodarske diplomacije v času krize, ravno takrat, ko bi jo gospodarstvo zelo potrebovalo, ter s kakšnimi izzivi se sedaj, po koncu krize, gospodarska diplomacija sooča in kakšni so možni načini, da bi bilo njeno delovanje v prihodnje še bolj učinkovito.
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 114; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

53.
Častni konzuli Republike Slovenije v Republiki Turčiji - študija primera
Blaž Sironič, 2019

Opis: Slovenija in Turčija sta diplomatske odnose vzpostavili avgusta 1992, potem ko je Turčija februarja istega leta priznala Slovenijo kot suvereno in neodvisno državo, slovensko veleposlaništvo pa v Ankari deluje od septembra 1996. Državi sta leta 2011 sklenili memorandum o slovensko-turškem strateškem partnerstvu, s katerim priznavata, da odnosi med njima temeljijo na trdnem zavezništvu, prijateljstvu in medsebojnem zaupanju. Čeprav se blagovna menjava med državama v zadnjih letih povečuje, bilateralni gospodarski odnosi še niso razvili polnega potenciala. Turško gospodarstvo je med največjimi na svetu. Gre za velik in mogočen trg, zato je brez lokalne pomoči vstop nanj veliko težji. Pri krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama imajo pomembno vlogo častni konzuli, ki so v zadnjih desetletjih postali nepogrešljiv del diplomatsko-konzularne dejavnosti, njeno nujno dopolnilo, še posebej v majhnih državah. Svojo funkcijo opravljajo brezplačno, zato so priročna in stroškovno učinkovita rešitev za krepitev diplomatsko-konzularne mreže. Častni konzuli so namreč za gospodarstvenike pomembna vez pri sklepanju poslov z lokalnimi poslovneži v Turčiji, saj poznajo lokalne navade in razmere ter imajo dobro razvito mrežo poslovnih povezav. Slovenija je v Turčiji vzpostavila močno mrežo častnih konzulov, ki jo sestavlja devet častnih konzulov, razporejenih po celotni državi, ki zastopajo interese slovenskega gospodarstva in slovenskim podjetjem odpirajo vrata na turški trg. Za slovenska podjetja je ključno, da izkoristijo pomoč častnih konzulov pri vstopu na turški trg, zato je zavedanje slovenskih podjetij o pomembnosti te funkcije ključnega pomena.
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 92; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

54.
Pravni, politični in medijski odzivi na odločitve Ustavnega sodišča v zadevi "Patria"
Melita Matešič, 2019

Opis: Nakup finskih vojaških oklepnikov 8 x 8 (patrij) preko javnega razpisa za potrebe slovenske vojske, velja za eno največjih gospodarsko-politično-pravnih afer v zgodovini samostojne Slovenije. Sprva gospodarska in politična afera je prerasla v mednarodno afero o sumih podkupovanj v več državah. Eden od obdolženih za kazniva dejanja dajanja obljub in sprejema nagrad za nezakonito posredovanje je bil tudi Janez Janša, nekdanji predsednik vlade in vodja politične opozicije v državi, zato ima zadeva ves čas močno politično konotacijo in se javno problematizira. Ideološka in politična razdvojenost Slovencev ima svoje korenine v pretekli in polpretekli zgodovini. V postopku odločanja o ustavnih pritožbah pritožnikov Janše, Črnkoviča in Krkoviča zoper obsodilne sodbe nižjih sodišč, Ustavno sodišče kot najvišja in zadnja sodna instanca v državi ugotovi kršitve Ustave in odloči, da se vse sodbe nižjih sodišč razveljavijo in da se zadeva dodeli drugemu sodniku Okrajnega sodišča v Ljubljani v novo odločanje. Odločitve Ustavno sodišče sprejme soglasno. V magistrski nalogi se ob predstavitvah odločitev Ustavnega sodišča in stališč ustavnih sodnikov v zadevi Patria osredotočimo na pravne, politične in medijske odzive na te odločitve. Preučujemo njihovo prepričljivost, strokovno težo in morebitno podvrženost vplivom ideološke ali politične pripadnosti. Ob tem se sprašujemo glede dopustnost kritike delovanja sodišč in podajanja kritike sodnih odločitev. Izpostavimo medijsko in politično instrumentalizacijo preteklosti in poskuse njene implementacije na dogodke in življenje v sedanjosti. S prikazom mednarodnih korupcijskih afer ugotavljamo, da gre pri (politični) korupciji za globalni sistemski pojav.
Ključne besede: Patria, medijski odzivi, pravni odzivi, politični odzivi
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 122; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (660,13 KB)

55.
Vpliv Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov na ustavnosodno presojo
Suzana Milovanović, 2019

Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov na ustaljeno sodno prakso Ustavnega sodišča. Namen raziskave je z uporabo deskriptivne, analitične, sintetične in primerjalne metode uvodoma predstaviti pravico do varstva osebnih podatkov ter pravno podlago za varstvo te pravice, podrobneje analizirati Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov ter na podlagi preučitve sodne prakse Ustavnega sodišča povzeti ključna ustavnopravna stališča ter ugotoviti, ali vsebina Splošne uredbe vpliva na sprejeta stališča Ustavnega sodišča in na njegovo nadaljnjo presojo. Ustavno sodišče se je skozi svojo sodno prakso velikokrat ukvarjalo tudi z ustavno varovano pravico do varstva osebnih podatkov, predvsem z vidika načela zakonitosti. Posege v to pravico pa je dopustilo samo v primeru javne koristi ali varstva drugih pravic ter v kolikor so bili v skladu z načelom sorazmernosti. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov določa več širše opredeljenih legitimnih razlogov za dopustno omejitev te človekove pravice. Posledično bo ustavnosodna presoja v prihodnje bistveno omejena, spremenil pa se bo tudi položaj Ustavnega sodišča, predvsem z vidika zadev, o katerih bo v prihodnje le-to odločalo na tem področju. Ugotovitve raziskovanja bi lahko bile pomembne smernice za nadaljnje proučevanje tega področja v stroki, predvsem zaradi vedno večjega zavedanja temeljne pravice do varstva osebnih podatkov ter nove zakonodaje na tem področju.
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 107; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

56.
Marketinški načrt za povečanje tržnega deleža na segmentu lahkih mostnih dvigal za podjetje Indenna dvigala d. o. o.
Jure Đuranović, 2019

Opis: Lahko mostno dvigalo je med slovenskimi proizvodnimi podjetji manj poznana rešitev za manipuliranje bremen. Podjetja se vse bolj osredotočajo na ergonomičnost delovnih mest v delavnici in na optimiziranje delovnega procesa. Počasi se zavedajo, da ročno manipuliranje bremen, tudi takšnih do 100 kilogramov, lahko predstavlja nevarnost, prav tako je zamudno in dostikrat zahteva dodatni par rok. Vsebino diplomskega dela sem razdelil na tri dele. V prvem delu sem predstavil podjetje Indenna dvigala d. o. o. in industrijska dvigala. Izpostavil sem manj znano dvižno rešitev, lahko mostno dvigalo. V drugem delu sem izdelal marketinški načrt za večanje tržnega deleža lahkih mostnih dvigal, v tretjem delu pa sem predstavil rezultate ankete, ki so jo izpolnile naše stranke, ki v svoji delavnici še nimajo lahkega mostnega dvigala. Anketa je vsebovala vprašanja o lahkih mostnih dvigalih, njihovem poznavanju, prednostih in dosedanjih dvižnih rešitvah, ki jih uporabljajo v svojih delavnicah.
Ključne besede: lahko mostno dvigalo, dvižni pripomoček, marketinški načrt, proizvodna podjetja v Sloveniji, Indenna dvigala
Objavljeno: 03.12.2019; Ogledov: 100; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

57.
Učinkovitost upravno - sodnega varstva strank v postopkih javnih razpisov
Urška Zupin, 2019

Opis: Postopek javnega razpisa je v slovenski zakonodaji opredeljen kot postopek, ki upravnim organom omogoča zakonito podeljevanje subvencij oziroma javnih sredstev. Po teoriji sodi gre za področje gospodarskega prava, namenjeno pa je usmerjanju delovanja gospodarskih subjektov v smeri doseganja strateških politik države, kjer trg ne deluje (v zadostni meri). A dejanski obseg je širši. V praksi gre za dodeljevanje subvencij za razvojno dejavnost (podjetja, javne organizacije), za ohranjanje jezika in kulture (fizične osebe, pravne osebe, zavodi), subvencij, ki zagotavljajo samooskrbo in ohranjanje podeželja (kmeti) in še veliko več. Zakonit cilj razdeljevanja javnih sredstev zasebnim subjektom mora vedno slediti javnemu interesu. Ta se zagotavlja z izbiro vsebine, ki je v javnem interesu in tudi z zakonito izvedbo postopkov. Nadzor v upravnem postopku izvajajo organi druge stopnje, v okviru sodnega nadzora pa Upravna sodišča. Ker praksa kaže, da je v primeru te posebne vrste upravnih postopkov sodni nadzor edini, ki je na voljo, je učinkovitost te vrste nadzora nad delovanjem upravnih organov izrednega pomena. Učinkovitost sodnega varstva je odvisna od vrste in obsega sodnega nadzora ter pooblastil, ki jih imajo v zvezi z nadzorom tovrstnih aktov sodišča na voljo. Razloga za pomembnost učinkovitosti nadzora sta vsaj dva. Prvi je da gre pogosto za edino razpoložljivo pravno sredstvo, drugi pa da gre za edino obliko nadzora zasledovanja javnega interesa. Obseg sredstev, ki se na ta način iz javnih sredstev prenesejo na zasebne subjekte, pa zasebni interes po učinkovitem upravno-sodnem varstvu spremeni v interes vseh, ki ta sredstva preko davkov in dajatev vplačujemo v proračun.
Objavljeno: 03.12.2019; Ogledov: 125; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

58.
Prepoved mučenja skozi vidik sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice
Anja Trobec, 2019

Opis: Evropska konvencija o človekovih pravicah je s pomočjo Evropskega sodišča za človekove pravice vpeljala enega izmed najbolj učinkovitih in uspešnih mehanizmov za varovanje človekovih pravic. Prepoved mučenja je opredeljena v tretjem členu EKČP in velja za osnovni gradnik demokratične družbe. Določba tretjega člena vključuje tri kategorije mučenja, ki se med sabo razlikujejo po stopnji intenzivnosti. Mučenje, ki se šteje za najhujšo obliko, opredelimo kot naklepno nečloveško ravnanje, ki posamezniku povzroči zelo resno in okrutno bolečino. V nečloveško ravnanje ali kaznovanje uvrščamo nastanek hudega telesnega in psihičnega trpljenja. Pri ponižujočem ravnanju gre za povzročitev slabega ravnanja z namenom, da se pri žrtvi doseže občutek strahu, tesnobe in manjvrednosti. Prepoved mučenja je absolutna temeljna pravica, kar pomeni, da ne sme biti omejena niti v primeru izrednega stanja, ko je ogrožena nacionalna varnost ali zaradi boja proti terorizmu ter organiziranemu kriminalu. Čeprav gre za eno najkrajših določil Konvencije, je Sodišče s svojo sodno prakso razširilo področje varstva tudi na ravnanja zasebnih subjektov. Do kršitve tretjega člena pride največkrat v postopku odvzema prostosti, aretacije, policijskega pridržanja ali med prestajanjem zaporne kazni. Država je dolžna zagotoviti, da je posameznik zaprt v razmerah, ki spoštujejo človekovo dostojanstvo. Da se zagotovi pravico do poštenega sojenja, je potrebno izločiti vse dokaze, ki so bili pridobljeni protipravno na podlagi mučenja. Področje uporabe prepovedi mučenja je ESČP razširilo tudi na primere, ko želi država podpisnica EKČP izročiti posameznika tretji državi, kjer obstaja realno tveganje za mučenje in sorodno ravnanje.
Objavljeno: 03.12.2019; Ogledov: 154; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

59.
Premoženjska razmerja in delitev skupnega premoženja v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti
Patricia Komac, 2019

Opis: Magistrsko delo obravnava premoženjska razmerja med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, ki so predmet preučevanja družinskega prava. Premoženjski režim zakoncev je celota pravil, ki urejajo premoženjske odnose med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema ter njihova razmerja do tretjih oseb. Ureditev po Družinskem zakoniku glede premoženjskega režima med zakoncema predstavlja eno pomembnejših sprememb, saj ni več prisilne narave ter zakoncema dopušča poleg zakonitega premoženjskega režima tudi možnost sklepanja pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Eno osrednjih in najtežje rešljivih vprašanj v praksi, s katero se soočita zakonca ob razvezi zakonske zveze je delitev skupnega premoženja. Posebej ob dejstvu, da zakon ne našteva primeroma, katere posamezne kategorije premoženja sodijo v skupno ali posebno premoženje zakoncev, ampak to nalogo prepušča sodiščem, da v okviru sodne prakse zakonske določbe interpretira in jih na ta način v praksi dopolnjuje. Pred reformo družinskega prava zakonca nista imela možnosti dogovora o tem, v katero premoženjsko maso spada podjetniško premoženje. Družinski zakonik je zapolnil to pravno praznino in zakoncem omogočil svobodno urejanje podjetniškega premoženja. Ena pomembnejših razlik med zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnostjo je neformalni nastanek zunajzakonske skupnosti, saj za svoj nastanek ne potrebuje sklenitvenega akta. Dilema, ki se na tem mestu pojavi, je veljavnost pogodbe o premoženjskopravnih razmerjih, ki jo skleneta zunajzakonska partnerja, saj zakon določa sklenitev zakonske zveze kot (odložni) pogoj za začetek učinkovanja pogodbe ter vpisa pogodbe v register pogodb o premoženjskopravnih razmerjih. V primeru sklepanja pogodb o premoženjskopravnih razmerjih so tako zunajzakonski partnerji, v primerjavi z zakonci, v slabšem položaju, kar nas vodi do kršitve načela enakosti.
Objavljeno: 03.12.2019; Ogledov: 109; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (709,05 KB)

60.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh