1. VPLIV STOPNJE DEMENCE NA SODELOVANJE IN POSLEDIČNO IZBOLJŠANJE RAVNOTEŽJA PRI STAROSTNIKIHTonja Kolednik, 2020 Opis: Teoretična izhodišča: Demenca predstavlja vse večjo skrb za javno zdravje. Poleg primanjkljaja kognicije in sprememb v vedenju se pri ljudeh z blago demenco ali drugo kognitivno okvaro pojavljajo tudi primanjkljaji v ravnotežju, koordinaciji in gibanju.
Metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo raziskovanja. Ta zajema pregled domače in tuje strokovne literature. V sklopu empiričnega dela smo s pomočjo rezultatov Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti vzorec najprej razdelili v tri skupine. V času raziskave smo vadbo za oskrbovance doma starejših občanov prilagodili in jo preoblikovali v tako imenovano multimodalno oziroma večkomponentno vadbo, ki je vključevala vaje za izboljšanje ali ohranjanje sklepne gibljivosti, vaje za povečanje moči spodnjih okončin in vaje za izboljšanje ravnotežja. Pred začetkom vadbe in po osmih tednih vadbe smo njihovo ravnotežje testirali z Vstani in pojdi- testom ter Bergovo lestvico. Enako smo storili tudi po osmih tednih multimodalne vadbe. Dobljene podatke smo nato analizirali s statističnim programom SPSS.
Rezultati: Med začetnim in končnim testiranjem po Bergovi lestvici smo ugotovili izboljšanje ravnotežja po osemtedenski multimodalni vadbi povprečno za 1,57 točke. Zaradi statistične vrednosti, ki je znašala p=0,101 ne moremo reči, da gre za statistično pomembno razliko. Tudi pri Vstani in pojdi-testu se je čas trajanja izvedbe testa izboljšal za 1,47 sekunde. Gre za statistično pomembno razliko, saj vrednost statistične značilnosti znaša p=0,038. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je ocena ravnotežja po Bergovi lestvici po izvedbi vadbe boljša kot pred vadbo v vseh treh skupinah. Statistično značilno razliko med začetno in končno meritvijo ocene ravnotežja po Bergovi lestvici smo ugotovili le pri skupini z blago stopnjo demence (p=0,035). Ugotovili smo tudi, da so osebe z blago in zmerno stopnjo demence dosegle večji napredek v izboljšanju ravnotežja kot osebe s hudo stopnjo demence.
Razprava: Stopnja demence vpliva na sodelovanje in s tem na izboljšanje ravnotežja pri starostnikih z demenco. Statistično pomembnih razlik nismo našli, domnevno zaradi premajhnega vzorca, premajhne frekvence vadbe ter prekratkega trajanja izvedbe vadbe, ki bi jo bilo potrebno podaljšati vsaj za štiri tedne.
Ključne besede: demenca, stopnje demence, ravnotežje, multimodalna vadba
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 474; Prenosov: 49
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
2. Prisotnost stresa pri fizioterapevtih v različnih delovnih okoljihRok Kladnik, 2016 Opis: Teoretična izhodišča: Stres je naraven odziv telesa na dogodke in spremembe, na
katere se moramo navaditi oz. prilagoditi. Dejavniki stresa so prisotni povsod, tudi na
delovnem mestu in vplivajo na vsakega posameznika drugače. Na nekaterih delovnih
mestih, mednje spadajo tudi poklici v zdravstvu, pa so zaposleni lahko še posebej
izpostavljeni stresu.
Metoda: V raziskavi smo ugotavljali prisotnost stresa pri fizioterapevtih v različnih
delovnih okoljih. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. V
raziskavo smo zajeli večino fizioterapevtov celjske regije zaposlenih v bolnišnici,
zdravstvenem domu, zdravilišču in fizioterapevte zaposlene v lastnem podjetju.
Rezultati: Ugotovili smo, da je 83 % anketirancev na delovnem mestu izpostavljenih
stresu. Pri 45 % vprašanih dela v slabih delovnih pogojih in 60 % anketirancev nima
ustrezne svetlobe. Ugotovili smo tudi, da 19 % fizioterapevtov dela v neustrezno
prezračevanem prostoru. 37 % anketiranih je mnenja, da stres na delovnem mestu
slabo vpliva na družino in partnerske odnose. Približno 50 % fizioterapevtov
premaguje stres z redno telesno aktivnostjo.
Razprava: Z našim raziskovalnim delom smo potrdili, da je stres prisoten tudi na
delovnem mestu fizioterapevtov zaposlenih v javnem zdravstvu in v zdraviliščih.
Presenetljivo fizioterapevti zasebniki menijo, da na delovnem mestu niso
izpostavljeni stresu. Skrb za preprečevanje stresa pa je odgovornost vsakega
posameznika zase, kakor tudi ustanove, kjer je zaposlen.
Ključne besede: delovno okolje, stres, fizioterapevti, diplomske naloge
Objavljeno: 25.04.2017; Ogledov: 5094; Prenosov: 847
Celotno besedilo (1,27 MB) |
3. |
4. |
5. |
