1. Pravica starih staršev do stikov z vnuki po prenovljeni Uredbi Bruselj II bis : diplomsko deloGregor Simčič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava pravico do stikov starih staršev z vnuki, kot jo obravnava prenovljena Uredba Bruselj II bis. Stiki starih staršev z vnuki so z vidika medgeneracijske povezanosti izjemnega pomena za otrokov zdrav razvoj. Gre za izjemno pomembno človekovo pravico, ki je zapisana v temeljnih dokumentih, ki obravnavajo to področje. V diplomskem delu bom na podlagi analitične metode opisal način nastajanja evropskega procesnega prava in vlogo, ki so jo pri tem imele posamezne Uredbe, kako so prvotne pravne ureditve zajemale zgolj pretok štirih temeljnih svoboščin, katerim je evropski zakonodajalec dodal še sodne odločbe. Opisal bom institut pravice do stikov starih staršev z vnuki in načine uveljavljanja te pravice po sodni poti v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo. Ob tem se bom posvetil opisu zavarovalnih ukrepov, ki obstajajo na področju družinskega prava, tako na nacionalni ravni, kakor tudi v povezavi s prenovljeno Uredbo Bruselj II bis. V nadaljevanju diplomskega dela bom opisal način izvršitve sodnih odločb s področja družinskega prava in kakšna so pravna sredstva, ki so osebi, ki so ji obveznosti iz sodne odločbe naložene, na voljo. V diplomskem delu bom predstavil vlogo, ki jo ima Sodišče Evropske Unije pri razlagi posameznih Uredb in kako je to lahko v pomoč nacionalnim sodiščem pri odločanju v posameznih primerih. Pravica do stikov starih staršev z vnuki ni izrecno opisana v prenovljeni Uredbi Bruselj II bis, a bomo skozi analizo primerov sodne prakse SEU lahko videli, da je ta pravica zagotovljena tudi njim, upoštevaje pomembnost tovrstnih stikov za ohranjanje medgeneracijskih povezav. Rdeča nit v tovrstnih odločanjih so koristi otroka, o čemer se primarno odloča, ko se staremu staršu omogoča stik z vnuki. V zvezi s tem bom opisal tudi sodno prakso posameznih primerov, ki so bili obravnavani na evropskem sodišču za človekove pravice.
Keywords: pravica starih staršev do stikov z vnuki, načelo prevlade otrokove koristi, priznanje in izvršitev sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, običajno prebivališče otroka, Uredba Bruselj II bis
Published in ReVIS: 04.10.2024; Views: 130; Downloads: 1
 Full text (566,15 KB) |
2. Delo na domu v državni upravi s pomočjo modela CAF : magistrsko deloSara Vrbnjak Dermol, 2024, master's thesis Abstract: Delo od doma je posebna oblika zaposlitve, ki je opredeljena v 68. členu Zakona o delovnih razmerjih in predstavlja obliko zaposlitve, kjer zaposleni svoje delo opravlja na svojem domu ali drugem izbranem prostoru, ki je zunaj delovnih prostorov delodajalca. Kljub prednostim te oblike dela se soočamo z izzivi pri njegovi definiciji, ki se spreminja glede na gospodarske razmere, tehnološki napredek in druge dejavnike. V državni upravi kljub pričakovanjem delo od doma ni pogosto uveljavljena praksa. Pandemija COVID-19 je predstavljala pomemben "stresni test" za državno upravo in celoten javni sektor, kjer so se morali hitro prilagoditi novim razmeram dela in poslovanja. Med epidemijo so mnogi zaposleni morali delati od doma, kar je zgolj okrepilo in poudarilo pomembnost pripravljenosti organizacij na nagle spremembe. Model CAF (Common Assessment Framework) kot orodje za organe javnega sektorja v Sloveniji in Evropi je namenjen uporabi za obvladovanje kakovosti in izboljšanju delovanja organa. Temeljna predpostavka orodja je, da se odlični rezultati dosežejo skozi strategijo vodstva, načrtovanja, zaposlenih, partnerstev, virov in procesov. CAF obravnava organizacijo s celovitim pristopom. Organizaciji omogoča hkrati analizo delovanja iz različnih vidikov. Tisti organi javnega sektorja, ki uporabljajo model CAF, si prizadevajo razviti kulturo odličnosti delovanja. Model v svojih samoocenjevalnih obrazcih sicer ne vključuje natančnega naslavljanja dela na domu, vendar ga nekatere organizacije že upoštevajo v vseh zadevnih postopkih. Kljub temu je model dovolj celovit, da omogoča vključitev več dejavnikov iz vidika opravljanja dela na domu pod različnimi merili. Pomembnost državne uprave za družbeni razvoj zahteva jasne cilje. Ti so predanost oblasti, kompetentne pripravljavce predpisov, odgovorne uradnike, kvalitetne storitve in ustrezno razdelitev odgovornosti. Dosedanji razvoj kaže, da se odličnost in kakovost v javni upravi uveljavljata kot cilj in temeljna vrednota. Izsledkom pa je skupno, da vsi nakazujejo, da bi morala uvedba dela od doma postati pomembna točka pri izpolnjevanju obrazcev po modelu CAF, saj predstavlja ključno spremembo, ki vpliva na zaposlene in procese v organizaciji. Namen magistrskega dela je preučiti različne vidike dela od doma in smiselnost vključitve te delovne prakse v model CAF.
Keywords: model CAF, državna uprava, delo na domu, merila modela CAF, dejavniki merjenja kakovosti
Published in ReVIS: 02.10.2024; Views: 121; Downloads: 4
Full text (2,25 MB) |
3. Pravna narava evropskega zelenega dogovora in njegovo uresničevanje v Sloveniji : magistrsko deloLea Čejvanovič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je obravnavana tematika pravne narave evropskega zelenega dogovora in njegovega uresničevanja v Sloveniji. Magistrsko delo predstavlja podnebne spremembe skozi zgodovino ter kako se je mednarodno začelo pravno varovati okolje. Predstavljen je tudi zgodovinski razvoj mednarodnega varstva okolja. Magistrsko delo obravnava varstvo okolja v Evropski uniji, predstavlja evropsko okoljsko politiko, njeno pravno podlago, načela, nastanek in razvoj. Analiziran je evropski zeleni dogovor, in sicer njegova pravna ureditev v okviru EU, vse glavne direktive in uredbe, ki so nastale v povezavi z evropskim zelenim dogovorom, ter v okviru tega predstavljena nova evropska podnebna pravila. Predstavljena je tudi Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter zakonodaja za obnovo narave. Predstavljen je sveženj "Pripravljeni na 55", pravno varstvo evropskega zelenega dogovora in njegovo uresničevanje v praksi, izzivi in problemi, s katerimi se srečujemo v praksi, ter kako uspešno ali neuspešno Evropska unija sledi tem postavljenim ciljem. Raziskana je slovenska nacionalna zakonodaja s področja varstva okolja ter Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost Republike Slovenije. Predstavljena je tudi prihodnost evropskega zelenega dogovora in možne rešitve pred podnebnimi spremembami ter kako se države po vsem svetu globalno najbolje soočajo s podnebnimi spremembami.
Keywords: evropski zeleni dogovor, pravo varstvo okolja, podnebne spremembe, Slovenija, Evropska unija
Published in ReVIS: 02.10.2024; Views: 100; Downloads: 2
Full text (1,03 MB) |
4. Mednarodna primerjava pravic LGBTQ+ oseb : magistrsko deloKlara Brežnik, 2024, master's thesis Abstract: Z magistrskim delom raziskujem pravice LGBTQ+ oseb po svetu in načine, kako države po svetu te pravice varujejo. Osredotoča se na analizo zakonskih definicij pravic LGBTQ+ oseb in primerja te definicije med državami. Poseben poudarek je na zakonodaji Evropske unije in Združenih držav Amerike, ki vplivata na notranje državne sisteme in zakonodajo. Ključna tema je diskriminacija in kršitve pravic LGBTQ+ oseb ter primerjava držav glede varovanja teh pravic. Delo obravnava, kako se izvršilna, zakonodajna in sodna veja oblasti soočajo z izzivi pri varovanju pravic LGBTQ+ oseb ter kako hitre spremembe v družbi vplivajo na zakonodajo. Posebna pozornost je namenjena razlikam med spolom in biološkim spolom ter pravilnemu poimenovanju in definiranju LGBTQ+ oseb, kar je ključno za preprečevanje diskriminacije in postavljanje ustrezne zakonodaje. Raziskava obravnava pravice LGBTQ+ oseb v slovenskem pravnem prostoru, Evropski uniji in ZDA ter primerja, kje so te osebe bolje, slabše ali primerljivo varovane, identificira in analizira najbolj problematične zakone, ki otežujejo kakovostno življenje LGBTQ+ oseb, ter preučuje, v katerih pogledih ta zakonodaja predstavlja ovire za njihovo življenje. Uporabljene so različne pravne metode, vključno z analitično, sintetično, komparativno, pojasnjevalno, kritično in historično metodo, ki omogočajo poglobljeno razumevanje tematike in njenih širših družbenih implikacij. Posebna pozornost je namenjena sodnim primerom, ki vplivajo na pravice LGBTQ+ oseb, in njihovim družbenim učinkom. Obravnavam tudi vpliv mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi in Svet Evrope, na zaščito pravic LGBTQ+ oseb, pri čemer poudarim pomembnost mednarodnega sodelovanja in zagovorništva pri izboljšanju pravic LGBTQ+ oseb. Transnacionalna omrežja, pogodbe in nevladne organizacije igrajo ključno vlogo pri spodbujanju demokratičnih idealov, omejevanju kršiteljev človekovih pravic ter krepitvi lokalnih pravnih institucij. Prav tako preučujem, kako kulturni, verski in politični dejavniki vplivajo na sprejemanje in izvajanje zakonodaje, ki varuje pravice LGBTQ+ oseb. Ta raziskava predstavlja uvod v kompleksno tematiko pravic LGBTQ+ oseb in ponuja izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Celovit vpogled bi zahteval poglobljeno analizo posameznih poglavij, primerjavo več držav ter podrobnejšo preučitev sodne prakse, kar bi prispevalo k oblikovanju bolj vključujočih politik in zakonodaje.
Keywords: LGBTQ+ pravice, diskriminacija, zakonodaja, mednarodno zagovorništvo, človekove pravice
Published in ReVIS: 02.10.2024; Views: 116; Downloads: 3
Full text (1,45 MB) |
5. Sistem varovanja osebnih podatkov in tveganje kibernetskega kriminala : diplomsko deloEva Čaleta, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko varstva osebnih podatkov in tveganje kibernetskega kriminala. Proučuje strategije in orodja, ki jih je mogoče uporabiti za zaščito zasebnih podatkov pred hekerji. Proučuje nevarnosti, ki jih kibernetski kriminal predstavlja za ljudi in podjetja, vključno z izgubo in zlorabo osebnih podatkov ter denarno škodo. Predlaga protiukrepe za ublažitev nevarnosti, vključno z učinkovitimi protokoli za odzivanje na incidente, rednim vzdrževanjem in s posodabljanjem programske opreme ter z izobraževanjem osebja o varnem delu z osebnimi podatki. Diplomsko delo poudarja, kako ključna je kibernetska varnost kot odločilni dejavnik pri varovanju osebnih podatkov. Osredotoča se na primerjavo različnih tehnologij in postopkov za zaščito osebnih podatkov ter na učinkovitost teh ukrepov pri preprečevanju kibernetskega kriminala. V teoretičnem delu so obravnavane ideje, povezane z osebnimi podatki, vključno z opredelitvijo osebnih podatkov, njihovo obdelavo, nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU, ki ureja njihovo varstvo, ter s primeri kršitev varstva osebnih podatkov. V empiričnem delu je bila raziskava izvedena na podlagi študije o analizi potenciala kibernetske varnosti v Sloveniji med posamezniki, podjetji in organizacijami, ki se ukvarjajo z obdelavo osebnih podatkov, ki je bila opravljena v okviru Inštituta za korporativne varnostne študije. Da bi ugotovili, koliko so ljudje seznanjeni z varstvom osebnih podatkov, je bila v okviru študije izvedena anketa. Ugotovitve raziskave so pokazale, da se ljudje, podjetja in organizacije na splošno zavedajo potrebe po varovanju osebnih podatkov, vendar še vedno obstajajo vrzeli pri njihovem dejanskem varovanju. V celotnem delu je poudarjeno, kako pomembno je v sodobni digitalni dobi spoštovati nacionalne zakone in zakone EU ter varstvo osebnih podatkov. Tveganje kibernetskega kriminala je povezano s konceptom varstva osebnih podatkov. Ena od glavnih groženj varnosti osebnih podatkov je kibernetski kriminal, ki ljudi, podjetja in organizacije izpostavlja nevarnostim kraje identitete in zlorabe podatkov. V diplomskem delu so obravnavane nevarnosti kibernetskega kriminala in načini, kako te nevarnosti zmanjšati. Diplomsko delo ponuja priporočila za izboljšanje varnosti osebnih podatkov. Ta vključujejo zagotavljanje tehnoloških rešitev za varovanje osebnih podatkov, stalno spremljanje in posodabljanje varnostnih ukrepov ter izobraževanje zaposlenih o varovanju osebnih podatkov. Da bi zagotovili skladnost z zakonodajo, je predlagano tudi, da podjetja in skupine zaposlijo osebo, odgovorno za varstvo osebnih podatkov.
Keywords: osebni podatki, kibernetska varnost, varstvo osebnih podatkov, kibernetski kriminal, GDPR, digitalna tehnologija, informacijska varnost
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 204; Downloads: 16
Full text (1,05 MB) |
6. Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime : magistrsko deloAjda Kalan, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, zapisana v 18. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1). Namen magistrskega dela je z metodo deskripcije podrobno in natančno preučiti ter predstaviti materialnopravno ureditev kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Na podlagi slovenske zakonodaje, publikacij ter sodne prakse, preučiti, kje je meja med svobodo izražanja ter kdaj ta poseže v pravico do časti in dobrega imena, tudi v medijih. Struktura magistrskega dela temelji na podrobni predstavitvi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, predstavitvi različnih pogledov na kazniva dejanja, svobode medijev pri opravljanju njihovega dela, dotaknili se bomo tudi pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, na podlagi enega izmed glavnih ciljev bomo preučili sodno prakso glede opredelitve mej pri pravici do svobode izražanja ter se dotaknili tudi sovražnega govora. Obravnavali bomo tudi kazniva dejanja, storjena v medijih. Z metodo komparacije in sinteze bomo primerjali različna mnenja pravnih strokovnjakov, strokovnih člankov ter strokovne literature, tako tuje kot domače, in podali svoja stališča. Eden od ciljev bo tudi na podlagi literature odgovoriti na vprašanje, kdaj žaljivo izražanje preraste v kaznivo dejanje. Z magistrskim delom želimo dodati izvirni prispevek k obravnavani temi.
Keywords: kazniva dejanja, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, svoboda izražanja, sovražni govor, sodna praksa
Published in ReVIS: 10.07.2024; Views: 320; Downloads: 24
Full text (871,32 KB) |
7. Upravljanje i raspolaganje nekretninama u vlasništvu Republike Hrvatske : magistrsko deloMarija Matun, 2024, master's thesis Abstract: Republika Hrvaška ima v lasti številne oblike lastnine, med najvrednejše pa lahko štejemo nepremičnine. Z upravljanjem in odlaganjem naj bo zgled drugim, saj lahko pametno gospodarjenje koristi celotni skupnosti. Upoštevajoč breme preteklosti, ki še danes vpliva na upravljanje in razpolaganje z nepremičninami, vidimo, da velikega napredka v učinkovitosti v preteklih letih ni bilo. Stroški upravljanja se iz dneva v dan povečujejo in ne moremo dohajati držav, ki so že izvedle reforme javnega sektorja in povečale učinkovitost, kar je prikazano v drugem delu prispevka, kjer je predstavljena analiza evropskih držav, ki so članice mreže PuRE-Net. organizacija je bila izvedena. Centralni register državnega premoženja še ni vzpostavljen, zato upravljanje vsega državnega premoženja ni centralizirano, pri reševanju problemov pa se še vedno ne moremo samozavestno zanesti na eno institucijo. Gospodarska kriza bi morala biti spodbuda za aktiviranje vseh nedelujočih nepremičnin in s tem pokazati znanje države v upravljanju in upravljanju. Poleg razlag osnovnih pojmov v zvezi z državnimi nepremičninami ter njihovim upravljanjem in razpolaganjem bodo v prispevku predstavljena ključna vprašanja sedanjega razvoja ter smernice, ki jih mora država voditi pri svoji upravljavski vlogi.
Published in ReVIS: 10.07.2024; Views: 392; Downloads: 6
Full text (1,27 MB) |
8. Varstvo podatkov in odškodninska odgovornost v okviru odprtega bančništva : magistrsko deloNina Frkovič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so osrednja tema storitve odprtega bančništva ‒ to so storitve odreditve plačil in storitve zagotavljanja informacij o računih, ki jih (praviloma) nudijo t.i. tretji ponudniki plačilnih storitev. Tematika je v uvodnih poglavjih postavljena v širši kontekst, kjer je predstavljeno ozadje nastanka teh storitev, ter glede na hiter razvoj na področju trga plačil tudi nekatere inovativnerešitve na področju plačil in plačevanja. V nadaljevanju so v magistrskem delu podrobneje obravnavane storitve odprtega bančništva, to sta storitvi zagotavljanja informacij o računih in odreditve plačil, kdo jih izvaja in pod kakšnimi pogoji. Poudarek v magistrskem delu je na varstvu podatkov, zlorabi podatkov in odškodninski odgovornosti. Pri pripravi magistrskega dela so bile rabljene različne metode družboslovnega raziskovanja. Z metodo deskripcije so definirani različni pojmi. Analiza in interpretacija sta bili rabljeni pri preučitvi pravne podlage za izvajanje storitev odprtega bančništva, pri opisu razvoja teh storitev pa zgodovinska metoda. Pri povzemanju rezultatov raziskave smo uporabili sintetično metodo ter pri navajanju citatov metodo kompilacije. Poleg omenjenih smo se poslužili še induktivnein deduktivne metode. Namen magistrskega dela je bil predstaviti storitve odprtega bančništva in v okviru tega analizirati, kako je urejeno varstvo podatkov uporabnika. Ključni cilji dela so bili poleg proučitve pravne podlage prav tako še analizirati, kako je pri teh storitvah zagotovljeno varstvo podatkov uporabnika ter kakšno pravno varnost imajo uporabniki v primeru, če do zlorabe pride. Ključna ugotovitev magistrskega dela je, da je varstvo podatkov v okviru različnih pravnih podlag ustrezno naslovljeno. Glede na dejstvo, da podatki o zlorabah v okviru odprtega bančništva niso javno dostopni, hkrati niso mogli biti rabljeni v magistrskem delu. Samo magistrsko delo in njegove ugotovitve dajejo ustrezne temelje za morebitne nadaljnje analize, sploh v primeru, ko/če bodo podatki na voljo.
Keywords: odprto bančništvo, storitev odreditve plačil, varstvo podatkov, zloraba podatkov, odškodninska odgovornost
Published in ReVIS: 10.07.2024; Views: 325; Downloads: 9
Full text (1,15 MB) |
9. Stavbe kulturne dediščine v okviru politik za energetsko prenovo stavb : doktorska disertacijaMiha Tomšič, 2024, doctoral dissertation Abstract: Stavbe kulturne dediščine so pričevalke družbenih, gospodarskih, kulturnih in tehničnih okoliščin, v katerih so nastale. So nosilke zgodovinskega spomina, a tudi bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje generacije. To lahko dosežemo z njihovim premišljenim in nadzorovanim prilagajanjem sodobnim bivanjskim potrebam in povečanjem odpornosti na podnebne spremembe in druge izzive. V disertaciji prikazujem, da je energetska prenova, usklajena s kulturnovarstvenimi zahtevami, legitimen, logičen in strokovno ustrezen korak v omenjeno smer, ki z izboljšanjem bivalnega ugodja in znižanjem obratovalnih stroškov prispeva tudi k pozitivnemu odnosu lastnikov in uporabnikov do stavbe. Vlogo energetske prenove kot elementa celostnega ohranjanja stavb kulturne dediščine med drugim utemeljujem z rezultati analize širokega nabora mednarodnih, evropskih in nacionalnih aktov in predpisov s področja varstva okolja, učinkovite rabe energije in varstva kulturne dediščine ter opredelitve njihovih stičnih točk in sinergij. Temu pridružujem identificirane prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti energetske prenove ter ugotovitve stališč in odnosa konservatorske stroke do nje kot podlago za opredelitev izhodišč za nadaljnje multidisciplinarno delo na področju prenove in oživljanja stavb kulturne dediščine. Na praktičnih primerih utemeljujem uspešnost in koristnost celovitega pristopa k projektom prenove in raziskujem povezane energijske in stroškovne parametre ter možnosti oblikovanja novih finančnih mehanizmov. Predstavljam tudi zasnovo novih meril za vrednotenje celovite prenove stavb kulturne dediščine z osrednjim poudarkom na upoštevanju mednarodnih in nacionalnih načel in pravil ravnanja z dediščino oz. kulture kot četrtega stebra trajnostnosti.
Keywords: varstvo kulturne dediščine, stavbe kulturne dediščine, celostno ohranjanje, trajnostnost, energetska prenova, podnebne politike
Published in ReVIS: 02.07.2024; Views: 352; Downloads: 8
Full text (7,88 MB) |
10. Predstavitev in analiza dogovorov o brexitu : magistrsko deloGašper Jarkovič, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava trenutno najbolj pereč dogodek v letu 2020 v okviru politike, in sicer izstop države članice iz Evropske unije. Kot je sprva kazalo in bilo tudi mišljeno, naj bi 50. člen PEU, ki ureja izstop pogodbenice iz Evropske unije, ostal zgolj mrtva črka na papirju, vendar pa se je v letu 2020 izkazalo, da navedeno mišljenje in »tolmačenje« ni bilo pravilno, saj se je ravno to zgodilo. Velika Britanija je že v letu 2017 po veliki imigrantski krizi napovedala izstop iz Evropske unije, vendar pa so sprva vsi mislili, da gre zgolj za napovedi brez učinka. V letu 2019 oz. kasneje v letu 2020 pa je Velika Britanija svoje napovedi uresničila ter tako prekinila članstvo v EU ter skladno s 50. členom PEU izstopila iz Evropske unije. Od leta 2017, ko je Velika Britanija napovedala izstop iz Evropske unije, so na dnevni ravni potekala pogajanja med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, na kakšen način bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, ali bo to »soft« ali »hard« brexit. Sprva je kazalo, da bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije brez kakršnih koli dogovorov, vendar pa se je v postopku izkazalo, da bo Velika Britanija le sklenila dogovore in sporazume z Evropsko unijo, na podlagi česar bo tako svojim državljanom kot tudi državljanom EU omogočila lažji prehod na način življenja, kot je bil pred vstopom v Evropsko unijo. Sporazum sta pogodbenici podpisali 30. 12. 2020 v Bruslju. Ne glede na sprejeti Sporazum, pa bo izstop Velike Britanije prinesel veliko sprememb, saj bo izstop Združenega kraljestva z enotnega trga in carinske unije povzročil dodatne ovire za trgovino in čezmejno mobilnost ljudi in še marsikatere druge spremembe.
Keywords: Evropska unija, Velika Britanija, brexit, sporazum, izstop iz Evropske unije, 50. člen PEU, referendum
Published in ReVIS: 01.07.2024; Views: 334; Downloads: 21
Full text (1,39 MB) |
