Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: The EU’s objective, as clearly set out in the Strategic Compass for Security and Defence, is to be a global actor in a global world. How the EU actually pursues this objective is the focus of this paper. Being a global actor and having strategic autonomy is of paramount importance for the EU at a time when Ukraine is fighting for its territory occupied by Russia. A comparative analysis of EU activism was carried out between two time periods: from 2014, when Russia annexed Crimea, up to the military attack on Ukraine and after the military attack on Ukraine up to June 2023. The methodological approach used was that refined by Bretherton and Vogler; they tested the actorness of the EU using three criteria: presence, opportunity and capability. These were further tested and scored in the same way as Batzella – with a high, medium and low level of actorness scores for each criterion. The actorness of the EU in the field of the CSDP was assessed using these research methods. The central theme was whether the EU should seek a peaceful solution for Ukraine and how this would affect its actorness.
Keywords: European Union, global actorness, strategic autonomy, common security and defence policy, strategic compass for security and defence, military capability, war in Ukraine, Russia
Published in ReVIS: 27.06.2025; Views: 135; Downloads: 3
Full text (314,51 KB)

Abstract: Mediacija je postopek, v katerem tretja oseba pomaga dvema ali več strankam preprečiti, upravljati ali razrešiti njihov konflikt s tem, da jim pomaga pri doseganju vzajemno sprejemljivega dogovora.2 V kolikor se izvaja v okviru sodišč, jo imenujemo sodišču pridružena mediacija. Sodišču pridružena mediacija je v slovenskem pravnem sistemu relativno mlad procesni institut. Je s strani sodišča spodbujena, podprta in usmerjena mediacija.3 V slovenski pravni sistem je bila normativno uvrščena leta 2010 in je doslej prinesla veliko koristnega celotnemu sodnemu sistemu. Kljub začetni uspešnosti pa so se začele v teoriji in praksi na več področjih pojavljati kritike, ki izpostavljajo pomanjkljivosti njene zakonske ureditve in posledično njenega izvajanja v praksi. Problemi, s katerimi se bo ukvarjala disertacija, kažejo, da v praksi stranke posredno ali neposredno pri izvajanju sodišču pridružene mediacije niso obravnave enako, da se zakonodaja v določenih delih v praksi sploh ne izvaja in da država postopkov alternativnega reševanja sporov ne spodbuja v zadostni meri, kljub temu, da je k temu formalno zavezana. Posledično lahko pri dostopu do sodišču pridružene mediacije prihaja do kršitev ustavnih pravic strank. Cilj, ki ga bomo zasledovali, je čim večje število ponujenih mediacij s strani sodišč; čim nižja stopnja zavrnitev s strani strank; čim večje število uspešno izvedenih mediacij in znižanje vpliva subjektivnih dejavnikov pravnih akterjev, ki imajo na stranke in njihovo udeležbo v mediaciji nemalokrat ključni vpliv. Pri tem bomo zasledovali načelo primarnosti mirnega reševanja sporov in skušali dvigniti splošni nivo kulture reševanja sporov. V slovenskem prostoru je bila mediacija teoretično obravnavana že s številnih strokovnih vidikov (pravnega, psihološkega itd.). Predmetna disertacija bo civilno procesno ureditev sodišču pridružene mediacije ocenjevala z ustavnopravnega vidika in tako njeno zakonodajno umestitev kot praktično izvajanje preverjala skozi prizmo temeljnih ustavnih načel, predvsem načela enakosti pred zakonom oziroma iz njega izvirajočega načela enakega varstva pravic. Ocenjujemo, da so ustavna načela najvišji standard, skozi katerega se presoja pozitivna zakonodaja in njeno izvajanje v praksi. Pričujoče delo je nastalo kot analiza in sinteza 15-letnih (na nekaterih sodiščih pa tudi 20-letnih) izkušenj praktičnega izvajanja sodišču pridružene mediacije v slovenskem pravosodju.
Keywords: mediacija, sodna mediacija, sodišču pridružena mediacija, sodno reševanje sporov, obvezna mediacija, informativni naroki o mediaciji, napotitev na mediacijo, ustavna načela s poudarkom na načelu enakega varstva pravic in pravici do sodnega varstva
Published in ReVIS: 26.06.2025; Views: 109; Downloads: 2
Full text (9,36 MB)

Abstract: Spletno nakupovanje je prineslo številne koristi, a hkrati tudi kompleksne izzive v zvezi z varstvom potrošnikov. Spletni nakupi so v svojem bistvu pogodbe, sklenjene na daljavo, ki jih ureja že klasično pravo varstva potrošnikov. Z razvojem novih načinov in oblik spletnega nakupovanja pa se je tudi samo spletno nakupovanje razvilo do te mere, da zahteva dodatno, posebno obravnavo, obenem pa tudi širšo navezavo na pravna področja, ki sicer niso tako značilno vpeta v pravo varstva potrošnikov, a postajajo bistvenega pomena za potrošnike v digitalnem svetu, to je predvsem varstvo osebnih podatkov. Namen raziskave je analizirati, kako se klasična načela varstva potrošnikov prenašajo na nakupovanje v digitalnem okolju ter kakšni so izzivi in priložnosti za izboljšanje varstva potrošnikov v tem kontekstu. Skozi teoretično analizo in empirične primere delo prispeva k boljšemu razumevanju tega kompleksnega problema – od tradicionalnega teoretičnega okvira prava varstva potrošnikov v Sloveniji in Evropski uniji do posameznih vidikov tveganja za potrošnika na področju spletnega nakupovanja. Magistrsko delo izpostavlja pravico do odstopa od pogodbe, uveljavljanje stvarnih napak, garancijo ter stroške, ki v teh primerih lahko bremenijo potrošnika, reševanje sporov, informiranost potrošnikov in nepoštene poslovne prakse. Obravnava tudi varstvo potrošnikovih osebnih podatkov in nevarnosti spletnih transakcij. Nazadnje razišče najnovejše razvojne trende na področju spletnega nakupovanja in tehnologije, ki bi utegnile v bližnji prihodnosti pomembneje vplivati na digitalno okolje, predvsem razvoj umetne inteligence in interneta stvari, pri čemer se izkaže, da je Evropska unija gonilna sila pri razvoju novega prava varstva potrošnikov v Evropi. Delo na razumljiv način ponudi oris potrošniškega prava v digitalnem svetu kot posebni sferi, ki se je oblikovala znotraj tradicionalnega potrošniškega prava. S tem spodbuja nadaljnjo strokovno razpravo in zavedanje, da bomo morali pri razvijanju novih rešitev začeti izhajati primarno iz digitalnega sveta in ne zgolj iskati analognih rešitev, ki že delujejo v fizičnem svetu. Prav tako tudi laični javnosti ponudi celovit pregled tematike in nek
Keywords: spletno nakupovanje, potrošniško pravo, digitalni svet, umetna inteligenca, internet stvari, osebni podatki, nepoštena poslovna praksa, reševanje sporov
Published in ReVIS: 26.06.2025; Views: 92; Downloads: 2
Full text (2,80 MB)

Abstract: Magistrsko delo preučuje vpliv digitalizacije in novih tehnologij na postopke mediacije. Osredotoča se na pravne okvire, ki urejajo tako postopke mediacije kot spletne mediacije, spletne strani, ki ponujajo storitve mediacije, vlogo umetne inteligence in napovedi za razvoj spletne mediacije v prihodnosti. Primerjalno-pravni vidik vključuje štiri države: Slovenijo, Nemčijo, ZDA in Kitajsko. Delo temelji na kvalitativnih metodah. Uporabljene so bile metoda analize dokumentov in literature, metoda kompilacije, komparativna metoda, deduktivna metoda, primerjalno-pravna in analiza. Izvedena je bila analiza spletnih strani, ki ponujajo storitve spletne mediacije. Tako analiza zakonodaje kot analiza spletnih strani prinašata podobne ugotovitve, da je spletna mediacija v Nemčiji, ZDA in Kitajskem že razvita in razširjena, medtem ko Slovenija na tem področju sicer že kaže interes in razvoj, vendar zaenkrat še zaostaja. Analiza spletnih strani je pokazala, da večina spletnih strani izrecno navaja, da nudijo spletno mediacijo, a so informacije o pravni podlagi, temeljnih načelih in posledicah mediacije lahko pomanjkljive. Uporaba umetne inteligence pri mediaciji se ocenjuje kot pozitivna, saj lahko pospešuje postopek in zbira podatke, vendar pa se kaže ugotovitev, da je pomembno ohraniti človeški element v procesu mediacije. Magistrsko delo opozarja na pravne izzive, ki jih prinaša mediacija v digitalnem svetu, kot so varstvo osebnih podatkov, zaupnost in enakopravnost strank. Predlaga se, da bi se zakonodaja dopolnila s smernicami, ki bi urejale spletno mediacijo, tudi z namenom pospeševanja njene uporabe. Poudarek na izobraževanju mediatorjev na področju uporabe spletnih orodij bi lahko zagotovilo ohranitev kakovosti in učinkovitosti mediacije tudi v spletnem okolju.
Keywords: mediacija, spletna mediacija, digitalizacija, umetna inteligenca, pravni okvir, varstvo osebnih podatkov, zaupnost, Slovenija, Nemčija, ZDA, Kitajska
Published in ReVIS: 26.06.2025; Views: 84; Downloads: 3
Full text (1,71 MB)

Abstract: Th is chapter has demonstrated that peace has been the main legitimating source of European integration, which has entered the process of legitimisation as a factor of input, throughput and output legitimacy either momentarily (ad hoc) or on a permanent basis. To recall, 70 the input legitimacy consists of values that are set as a precondition for entering the integration process. They typically require certain qualities from the candidate states and their commitment to specific ideals that the integration shall personify. Th e throughput values are the values that guide the EU decision-making process lato sensu . Finally, the output values are the goals and objectives for which the EU has been created and which ought to be maximised to the greatest possible extent. All the symbolic, profoundly normative and value-laden declarations of the EU and its Member States confirm that peace is an enduring input and output legitimating factor of integration. From the very beginning peace has been a self-standing value to which all other values and achievements of the integration have been instrumental. In fact, even the future European federation, intimated in the Schuman declaration, is not a goal in and of itself; rather, it has been advanced as ‘ indispensable to the preservation of peace ’.A state that seeks admission to the EU has to be peace-loving. Peace is considered as just peace, whose content is determined with reference to fundamental values of the EU, which are ‘ part of our soul, part of what defines us today ’. Just peace defined through Article 2 TEU, to only slightly paraphrase the CJEU, makes up the ’very identity of the European Union as a common legal order’. As such, its value is inexhaustible, 75 while its relevance hinges on the real and perceived threat to peace. The war in Ukraine presents more than a credible threat to the internal peace in the EU and it certainly signifies a total absence of peace in external terms, both under its subjective and objective conception. Th e normative relevance of the value of peace in the EU today is at an all-time high and it can be expected, even if for purely utilitarian reasons, that it will provide a significant boost to the process of European integration, in its widening and deepening leg alike. Provided, of course, that Ukraine prevails. In the opposite scenario, not only just peace in the EU, but its very survival, might be at stake. It is for that reason that the strategy of achieving peace in the EU and beyond has undergone a complete transformation from economic, political and legal peace building mechanisms to the more recent explicit investment in the military capacity of the EU and its Member States. Peace continues to remain an enduring source of legitimisation of European integration, but the means of achieving it have been altered beyond imagination.
Published in ReVIS: 26.06.2025; Views: 85; Downloads: 1
Full text (708,99 KB)