Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V sodobnem svetu se uporaba informacijskih sistemov in omrežij vseskozi povečuje in postajajo ključni za razvoj in uspešno rast gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Vedno hitrejši razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in uporaba informacijskih sistemov vpliva na naše življenje. Tehnološki razvoj pomeni večjo ranljivost in dovzetnost informacijsko-komunikacijskih sistemov za kibernetske napade, zaradi česar se je v zadnjem desetletju intenziteta boja proti kiberkriminalu povečala in izvaja se vse več aktivnosti, tako na evropski kot državni ravni. V magistrskem delu preučujemo te aktivnosti, s poudarkom na implementaciji V. poglavja Direktive (EU) 2016/1148 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (Direktiva NIS) v IV. poglavje Zakona o informacijski varnosti (ZInfV). Zanima nas, ali so bile določbe prenesene v celoti in pravilno in ali novi zakon (že) vpliva na zmanjšanje števila kibernetskih napadov. To bomo raziskali s pomočjo različnih metod, ki slonijo na zgodovinskem pregledu, na analizi obstoječe in razpoložljive literature in zlasti na osnovi intervjujev. Poleg analize prenosa V. poglavja Direktive NIS v ZInfV želimo poudariti tudi pomembnost varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Odgovornost za to nosijo posameznik, okolica, družba, država. Z delom želimo opozoriti, da načini za krepitev varnosti omrežij in informacij že obstajajo, treba jih je samo ozavestiti in jim dati najvišjo prioriteto
Keywords: varnost informacijsko-komunikacijskih sistemov, internet, digitalizacija, razvoj gospodarstva, kiberkriminal, zakonodaja
Published: 27.07.2021; Views: 139; Downloads: 38
Fulltext (2,13 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili problematiko globalizacije in EU. Zanimalo nas je, kako Slovenci kot državljani EU občutimo vpliv in posledice globalizacije v vsakdanjem življenju. Kljub vsem prednostim globalizacije a je potrebno opozoriti na pomanjkljivosti le teh v očeh ljudi. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je pogled na globalizacijo v EU s strani Slovencev kot njenih državljanov po posameznih področjih. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji dela. V raziskavi je sodelovalo skupno 263 posameznikov. Anketiranje je potekalo v mesecu januarju 2020. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS. Raziskava je pokazala, da anketirani kot dobro ocenjujejo spletno trgovanje; da se strinjajo, da migranti ogrožajo varnost Evrope; kot dobro ocenjujejo strokovnost zdravstvenega osebja; kot povprečno ocenjujejo dostop do delovnih mest v drugih državah; najbolj se strinjajo, da so podnebne spremembe resen problem sodobne družbe in da globalizacija na splošno prinaša priložnosti; za največ anketiranih EU pomeni svobodo potovanja, najbolj zadovoljni s trgovino, najbolj zaupajo šolstvu. Statistično smo dokazali, da se bolj strinjajo, da živimo v relativno zdravem okolju kot da jih je strah migrantov; enako ocenjujejo gospodarski položaj Slovenije in njeno zdravstveno oskrbo; da se anketirani najbolj strinjajo, da globalizacija prinaša priložnosti, ne pa tudi grožnjo; da so najbolj zadovoljni s trgovino in manj s področji zaposlovanja, okolja, sociale, varnosti in finančnim stanjem; najslabše ocenjujejo svoje zaupanje v politične stranke in vlado. Rezultati kažejo, kje so potrebne spremembe za večje splošno zadovoljstvo naše družbe v prihodnje
Keywords: globalizacija, Evropska unija, prebivalci, posledice, zadovoljstvo
Published: 27.07.2021; Views: 93; Downloads: 20
Fulltext (1,53 MB)

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali ravnanje z dokumentarnim gradivom s poudarkom na elektronskem vročanju v Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS). Da Finančna uprava to nalogo opravlja strokovno in kvalitetno, je zelo pomembna njena dobra organizacija, teritorialna razvejanost in njeno usklajeno delo. Za lažje razumevanje delovanja FURS smo v ta namen opisali njeno organiziranost, dostopnost, poslovanje s strankami, preučili smo, katere naloge opravlja FURS, ter ali omogoča popoln servis in dostopnost v finančnih pisarnah. Na osnovi Uredbe o upravnem poslovanju smo opisali področje ravnanja z dokumentarnim gradivom kot elektronskim poslovanjem v FURS. Opredelili smo se do pravnih aktov, ki urejajo vse od organizacije do urejenega pisarniškega poslovanja. Preučili smo področje e-Poslovanja in delovne postopke v glavni pisarni predvsem v postopanju in evidentiranju pošte s stopnjo tajnosti %INTERNO%, ki so še vedno v fizični obliki in evidentirajo v dvojne evidence, čeprav je določeno, da organi poslujejo elektronsko prek svojega uradnega elektronskega naslova. Na kratko smo se dotaknili nastajanja problema pri označevanju internih dokumentov z oznako %DAVČNA TAJNOST%, kjer se označujejo samo izhodni dokumenti, torej tisti, ki jih organ posreduje drugemu naslovniku, ne pa tudi lastni (uradni zaznamki, sporočila, vhodni dokumenti), kar naroča Pravilnik o izvajanju ZDavP-2. Poseben poudarek smo namenili področju elektronskega poslovanja v finančnem uradu oziroma elektronskem vročanju preko novega davčnega informacijskega sistema e-Davki, ki ga je FURS (prej DURS) odprl 17.12.2003. Osredotočili smo se na sistem e-Davkov, preko katerega spletnega servisa lahko vse pravne in fizične osebe poslujejo s finančno upravo, ter prikazali ovire, prednosti in slabosti. Ob nizanju številnih področij in vse večje računalniške pismenosti ter razvoja informacijske tehnologije, ki jih FURS mora izvrševati, smo z nalogo poskušali odgovoriti na hipotezo, s katero smo želeli potrditi ali zavreči dejstvo o upravičenosti odprtja portala e-Davki, preko katerega poteka elektronsko vročanje. Hipotezo smo podkrepili tako, da smo primerjali e-Storitve s področja davčne uprave naše sosede Republike Hrvaške z eStoritvami FURS. Z opisom upravnega poslovanja v FURS smo želeli pritrditi dejstvu, da je dobro organizirana in ima dobro zastavljene cilje, saj ključno področje FURS ostaja nadaljnja digitalizacija poslovanja, širjenje elektronskega poslovanja z zavezanci, kot tudi nadgraditev mobilne aplikacije, kot portala e-Davki. Preko literature in pravnih virov ter s pomočjo Uredbe o upravnem poslovanju, ki so zajeti v vsebini naloge, smo tako iskali odgovor na postavljeno hipotezo. Preko navedenih področij, ki so v nalogi opisana in podkrepljena z argumenti, se potrdi hipoteza, da je ravnanje z dokumentarnim gradivom ter elektronskim vročanjem v FURS ustrezno
Keywords: upravno poslovanje, elektronsko vročanje, FURS, dokumentarno gradivo, e-Davki
Published: 27.07.2021; Views: 114; Downloads: 9
Fulltext (1,30 MB)

Abstract: Razviti svet se stara in vedno bolj čuti neugodno razmerje med starostnimi skupinami. Staranje prebivalstva prinaša številne izzive na vseh ravneh družbe. Eden izmed njih, s katerim se v današnjem času še posebej intenzivno soočamo, je stanovanjska oskrba starejših. Ranljivost skupine starostnikov nas dnevno opozarja, da je skrajni čas, da začnemo intenzivneje izvajati ukrepe na področju stanovanjske oskrbe in deinstitucionalizacije starejših. Za večino ljudi je ideja o samostojnosti, neodvisnosti, varnosti in dobrem počutju tesno povezana z idejo o lastnem domu. Ta postane v starosti še močnejša in pravica vsakega posameznika, da sam izbere način, kako in kje bo preživel starost je neodtujljiva. Namen magistrskega dela je bil proučiti in predstaviti trenutno stanje na področju stanovanjske oskrbe starejšega prebivalstva v MO Ptuj, pri čemer smo izhajali iz splošnih razmer v Sloveniji in ugotoviti, kakšne so potrebe, želje in zadovoljstvo starejših ljudi v MO Ptuj glede stanovanjske oskrbe. Z izvedeno anketo na izbranem vzorcu starostnikov je bilo ugotovljeno, da anketirani niso zadovoljni s stanovanjsko oskrbo starejših v MO Ptuj in da so njihove želje in potrebe premalo upoštevane. Poleg doma za starejše, ki je v MO Ptuj edina obstoječa oblika stanovanjske oskrbe za starejše, si starostniki želijo v prvi vrsti oskrbovanih stanovanj. Predvsem pa si želijo tudi v starosti bivati v svojem domu, kjer se počutijo varno, samostojno in neodvisno. Rezultati raziskave odražajo realno stanje na področju stanovanjske oskrbe starejših v MO Ptuj in predstavljajo pomemben prispevek k oblikovanju in predvsem realizaciji predlogov za njegovo izboljšanje
Keywords: staranje prebivalstva, stanovanjska oskrba starejših, institucionalna oskrba, deinstitucionalizacija, MO Ptuj
Published: 27.07.2021; Views: 95; Downloads: 12
Fulltext (2,95 MB)

Abstract: Nadomestno materinstvo je institut, s katerim se ženska s pogodbo zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu za vedno izročila nameravanim staršem oz. sopogodbenikoma. Naročnika oz. sopogodbenika sta običajno zakonca ali osebi, ki živita v zunajzakonski skupnosti, predmet pogodbenega razmerja je otrok. Če ženska donosi in rodi otroka, ki ni nastal iz njene jajčne celice, gre za gestacijsko nadomestno materinstvo, če pa ženska donosi in rodi otroka, ki je nastal iz njene jajčne celice, govorimo o tradicionalnem nadomestnem materinstvu. Glede nadomestnega materinstva nimajo vse države enakih pravnih ureditev. Urejajo ga na tri različne načine, in sicer ga dovoljujejo, prepovedujejo ali pa ga sploh ne urejajo. V večini držav ni dovoljeno, poznamo pa kar nekaj držav, ki to dovoljujejo (npr. Rusija, Ukrajina, Indija ...). Zaradi nadomestnega materinstva so se začeli pojavljati mednarodni dogovori, veliko vlogo na mednarodni ravni pa imata Evropsko sodišče za človekove pravice in njegova sodna praksa. Nadomestno materinstvo še zdaleč nima samo pozitivnih plati. Ob tem, da je alternativna rešitev za posamezne interesne skupine, katerih skupna želja je starševstvo, institut odpira vrsto drugih problemov. Na eni strani pride do zadovoljitve potrebe po otroku, na drugi pa lahko pride do izkoriščanja žensk, predvsem v revnejših državah, pojavlja se tudi problematika 'plodnostnega turizma'. Nadomestno materinstvo postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj
Keywords: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, družina, otrok, starševstvo
Published: 27.07.2021; Views: 105; Downloads: 18
Fulltext (475,80 KB)