Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 1836
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Invalidnost in status invalida
Alja Klara Ugovšek, 2021

Opis: V Sloveniji osebe, ki nimajo priznanega statusa invalida, nimajo pravic iz naslova invalidnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti status invalida, ki ga osebe pridobijo po različni zakonodaji. Cilji raziskave so proučiti slovensko zakonodajo na področju invalidnosti, predstaviti pravice za invalidnost in storitve varstva invalidov, ugotoviti priznavanje invalidnosti osebam, katerim je diagnosticirana cistična fibroza. V raziskavi sem uporabila različne raziskovalne metode. Preučila sem zakonodajo, primere Varuha človekovih pravic, sodno prakso, opravila intervju s predsednico Društva za cistično fibrozo Slovenije in z dvaindvajsetimi polnoletnimi osebami, katerim je diagnosticirana cistična fibroza. Izvedena raziskava kaže, da invalidi z enako ali podobno invalidnostjo nimajo enakih pravic, temveč so te odvisne od pravne podlage, na osnovi katere je nekomu priznan status invalida. Osebe, ki pridobijo status invalida na podlagi ZZRZI, nimajo pravice do nadomestila za invalidnost. ZSVI ureja postopek pridobitve statusa invalida osebam s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami, položaja polnoletnih oseb, ki si zaradi dolgotrajne bolezni in nastanka invalidnosti pred prvo zaposlitvijo same ne morejo zagotavljati sredstev za preživljanje, pa ne ureja. Menim, da bi bilo treba različno zakonodajo združiti v enoten zakonik o invalidnosti, odpraviti pravne praznine in vzpostaviti enoten nacionalni register invalidov. Iz naše raziskave je razvidno, da ima 41% polnoletnih oseb, katerim je diagnosticirana cistična fibroza, priznan status invalida. Podatki kažejo, da je 23% zaposlenih za polni delovni čas, 18% iskalcev zaposlitve in so prijavljeni na ZRSZ, 14% študentov, 4% ima denarno socialno pomoč, varstveni dodatek in pravico do storitev osebne asistence, nima pa priznanega statusa invalida po ZSVI. V Sloveniji do sedaj ni bilo raziskav na področju zaposlitve in dela teh oseb. V prihodnosti bi bile potrebne raziskave, ki bi spremljale vpliv zaposlitve na spremembe v zdravstvenem stanju oseb, obseg odsotnosti z dela zaradi bolezni, morebitne omejitve oziroma prilagoditve na delovnem mestu (npr. krajši delovni čas), možnosti zaposlovanja, primerna delovna mesta in okolja za te osebe.
Ključne besede: pravice, invalidi, cistična fibroza, delo, pravna praznina
Objavljeno: 09.09.2022; Ogledov: 41; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (856,26 KB)

10.
Projektni management socialne infrastrukture
Matjaž Slak, 2022

Opis: Gradbeni objekti so v svojem življenjskem ciklu podvrženi staranju in obrabi. To še bolj velja za objekte socialne infrastrukture, ki so v svoji funkciji delovanja 24 ur na dan in to vse dni v letu, zaradi česar ti procesi potekajo še hitreje. Med objekte socialne infrastrukture v prvi vrsti prištevamo zdravstvene domove, bolnice, vrtce in šole, univerze, domove za starejše občane, oskrbovana stanovanja, posebne socialnovarstvene domove in drugo infrastrukturo, namenjeno oskrbi starostnikov. V sklop teh objektov sodijo tudi objekti zaporov, skupaj z vso pripadajočo infrastrukturo, namenjeno izvrševanju svojega poslanstva. Za nemoteno zagotavljanje delovanja takega objekta je treba posebno pozornost nameniti stalnemu in organiziranemu vzdrževanju. V sklop teh nalog spada tako redno kot investicijsko vzdrževanje. V okviru tega dela je na vzorcu obstoječega in delujočega objekta zapora prikazana izvedba investicijskega vzdrževanja dela, upoštevaje in z uporabo metod in znanj s področja projektnega managementa. Na osnovi in uporabi modela projektnega vodenja iz PMBOK vodnika (peta izdaja) je kot alternativa klasični izvedbi investicijskega vzdrževanja objekta izvedena varianta v obliki projekta. Pri tem pa ne gre le za gradbeni poseg z izvajanjem gradbeno-obrtniških del, temveč se v okviru projekta prepleta in nadzira še organizacija potrebnih človeških, materialnih in finančnih virov, spoštovanje obsežne zakonodaje in postopkov, ki veljajo le znotraj državne uprave, in posebnosti institucije zapora kot objektu s specifičnim režimom delovanja. Z namenom čim bolj učinkovite izvedbe obnove dela objekta Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper se v sklopu projekta vseskozi prepletajo različna področja upravljanja, ki v zaključku magistrskega dela privedejo do realizacije v predvidenem času, s predvidenimi stroški in pričakovano kakovostjo. Ta model se z uporabo ustreznih znanj, veščin, orodij in tehnik projektnih aktivnosti lahko uporabi tudi za obnove drugih objektov zaporov, z manjšimi prilagoditvami pa tudi znotraj drugih objektov institucionalne oskrbe v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: razvrednotena območja, socialna infrastruktura, projektni management, PMBOK vodnik, vzdrževanje objektov, institucionalna oskrba, zapor
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 32; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh