Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 1606
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakoniku
Asja Šinigoj, 2020

Opis: Diplomsko delo obravnava primerjavo nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakoniku. Poleg te primerjave opisuje tudi pojem, oblike in funkcije družine, opredelitev in vrste nasilja, njegove vzroke in posledice ter morebitne žrtve. Glavni namen in cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno povečuje, potrditev hipoteze, da je največje število žrtev nasilja v družini na Goriškem ženskega spola, in obrazložitev obravnavanih primerov po Kazenskem zakoniku in Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Za ugotovitev zastavljenih ciljev je bil izveden kritičen pregled literature, statistike in sodne prakse. Glede na prebrano so bile podane naslednje ugotovitve, in sicer da se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno ne povečuje, da je večina žrtev na Goriškem ženskega spola, da je povzročiteljem izrečena kazenska sankcija, neprištevnim storilcem pa varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja in varstva, da je nasilja v družini več vrst (psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje ter zanemarjanje in zalezovanje), da so žrtve nasilja lahko tako moški kot ženske vseh starosti, vseh ekonomsko-socialnih, narodnih in etničnih skupin, ne glede na okoliščine. Med vzroke za nasilje v družini je potrebno uvrstiti težnjo po doseganju nadzora, ustrahovanje, podrejenost, izražanje jeze, stres, opitost, čustveno razburjenost, ljubosumje, travme iz otroštva itd.
Ključne besede: družina, nasilje, žrtve
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (521,55 KB)

2.
Odvzem prostosti v prekrškovnem postopku
Simon Belšak, 2020

Opis: Svoboda gibanja je pravica, ki je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije, v katero je mogoče poseči le pod določenimi pogoji in v skladu z zakonom, osebe v tovrstnih postopkih pa imajo na voljo pravna sredstva, s katerimi se prav tako zagotavljajo ustavne pravice. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odvzem prostosti v prekrškovnem postopku, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali je odvzem prostosti kot institut primeren glede na težo prekrška kot vrsto kaznivega ravnanja. Pri obravnavi problema smo s pomočjo ustaljenih metod raziskovanja najprej predstavili splošne pojme (kot so človekove pravice in temeljne svoboščine, kazniva ravnanja, ki smo jih razdelili na področje prekrškov in kaznivih dejanj). V nadaljevanju pa se osredotočili na omejitev gibanja s strani državnih organov, s tem pa hkrati na poseg v človekove pravice in sorazmernost uporabe zakonitih ukrepov. Magistrsko delo tako preučuje omejitev gibanja oziroma odvzem prostosti, pri čemer se osredotoči na odvzem prostosti v prekrškovnih postopkih in analizira standard varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v teh postopkih. Z raziskovanjem smo ugotovili, da je v Republiki Sloveniji že splošno zagotovljen visok standard človekovih pravic na področju omejitve gibanja s strani državnih organov, zato nismo zaznali potrebe po spreminjanju oziroma zaostrovanju zakonodaje.
Ključne besede: človekove pravice, prekršek, kaznivo dejanje, omejitev gibanja, policijska pooblastila
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 107; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
Vodenje projekta s spremembo namembnosti zemljišča
Aljaž Volkar, 2021

Opis: V magistrskem delu je predstavljen projekt spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno. Le-to je narejeno na podlagi in s pomočjo projektnega managementa, kjer smo zastavili urnik projekta, ocenili stroške in proračun, prav tako pa smo razvili možne rizike, ki bi se lahko pojavili tekom projekta, in rešitve za te. Določili smo tudi delovne pakete, ki smo jih nadalje razvili v posamezne aktivnosti. Za primer smo si izbrali dve zemljišči, obe v velikosti 250 m2, ki se nahajata v občini Koper, v katastrski občini Hribi, ter za obe zemljišči izračunali vrednost odškodnine, ki jo je treba plačati v primeru spremembe namembnosti. Prav tako smo izvedli primerjavo cen zemljišč v občini Koper, in sicer med stavbnimi in kmetijskimi, kjer smo poskušali primerjati čim bolj podobna zemljišča. Spoznali in opredelili pa smo tudi občinske prostorske plane oziroma akte, katastrsko občino, zemljiško knjigo, zemljiški kataster, lokacijsko informacijo in gradbeno dovoljenje. Poleg predstavitve celotnega procesa spremembe namembnosti smo prav tako izračunali oceno stroškov, ki bi znašali za izpeljavo takšnega ali podobnega projekta. Oceno trajanja projekta smo ocenili na štiri mesece, za lažjo in bolj kakovostno izvedbo projekta pa smo najeli zunanjega izvajalca.
Ključne besede: projektni management, sprememba namembnosti, kmetijsko zemljišče, stavbno zemljišče, odškodnina
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 63; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

4.
Analiza stanovanjske politike neprofitnih najemniških stanovanj v Sloveniji
Urška Zoya Vidmar, 2020

Opis: Magistrsko delo obravnava vprašanja glede stanovanjske politike neprofitnih najemniških stanovanj v Sloveniji. V uvodu magistrskega dela so predstavljeni zakoni, pravilniki in uredbe, ki urejajo področje stanovanjske zakonodaje, najemnin in subvencij najemnin. V nadaljevanju so predstavljene najemne politike v Sloveniji in izbranih evropskih državah: Avstriji, Nemčiji, Švedski in Veliki Britaniji. V zadnjem delu pa so prestavljene naloge občin glede subvencioniranja najemnin za stanovanja, izračun neprofitne najemnine in analiza izvedene raziskave. Stanovanjski zakon (SZ1) je bil sprejet 19. 6. 2003 na seji Državnega zbora Republike Slovenije (DZ RS), od takrat pa je bilo objavljenih še 13 sprememb SZ-1. Januarja 2018 je bil DZ RS v obravnavo poslan Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona, vendar ga ta ni sprejel. V tem času je DZ RS sprejel tudi NSP, ki je eden od ključnih dokumentov za oblikovanje aktivne stanovanjske politike in reševanje stanovanjske problematike v prihodnje. Analiza in interpretacija izvedene raziskave kažeta, da med anketiranimi neprofitnimi najemniki ni bistvenih razlik glede stopnje izobrazbe in zaposlitve, da neprofitni najemniki v Sloveniji ne izražajo zadovoljstva glede višine subvencij, da neprofitni najemniki niso zadovoljni z lastnikom stanovanja glede obnove stanovanja ter da izražajo nezadovoljstvo glede izvajanja storitev centrov za socialno delo (CSD) na področju neprofitnih najemnin.
Ključne besede: stanovanje, neprofitna najemnina, najemne politike, naloge občin, izračun neprofitne najemnine
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 73; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

5.
Posledice vpliva sprememb SPZ na ureditev etažne lastnine in stavbne pravice
Ana Velikanje, 2020

Opis: Stvarno pravo predstavlja ožji del sistema civilnega prava in ureja razmerja med posamezniki v povezavi z razmerji pripadnosti in oblasti na stvareh, zato ga je nemogoče izolirati od vsakodnevnega dogajanja in napredka družbe. Poslovni promet in nova prostorska zakonodaja sta prinesla potrebe po ureditvi razmerij, ki so se že oblikovala in za katera so se uporabljali obstoječi manj primerni instituti. Strokovna pobuda za posodobitev nekaterih institutov stvarnega prava v Stvarnopravnem zakoniku in drugih zakonih je bila vložena že leta 2016 in je konec leta 2019 privedla do oblikovanja predloga Zakona o dopolnitvah in spremembah SPZ (novela SPZ-B), ki je bil 5. marca 2020 tudi sprejet. Novela zakona je uzakonila več sprememb, v magistrski nalogi bodo predstavljene tiste, ki so bile uvedene na področju etažne lastnine in stavbne pravice. Na področju etažne lastnine je največja dopolnitev novi institut povezanih nepremičnin. Omogoča ureditev položajev, ko je določena nepremičnina, potrebna za nemoteno rabo nepremičnine v etažni lastnini in tiste, ki ni etažno oblikovana. Z novelo SPZ-B se odpravlja časovna omejitev trajanja stavbne pravice ter uveljavlja možnost dispozitivne določitve višine nadomestila, ki ga lastnik zemljišča dolguje imetniku stavbne pravice ob prenehanju le-te. Nadalje SPZ-B določa novosti glede prehoda stvarnih pravic v primeru delitve, izrednega upravljanja s solastnino ob odobritvi posla s strani sodišča ter posledic oblikovanja etažne lastnine na druge stvarne pravice.
Ključne besede: stvarnopravni zakonik, novela SPZ-B, etažna lastnina, povezane nepremičnine, stavbna pravica, omejitev trajanja, višina nadomestila
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (978,14 KB)

6.
Uspešnost mediacije in alternativno reševanje civilnih sporov
Marinka Troha, 2020

Opis: Mediacija je v sodobnem pravu alternativa sodnemu odločanju. Pri mediaciji stranki sodelujeta, spori se rešujejo hitro in zaupno, odnosi med strankama se praviloma izboljšajo oziroma se zmanjšajo negativna čustva, razrešijo se odprta vprašanja, postopek je prožen in ekonomičen. Mediacija v civilnih sodnih postopkih in poravnava v kazenskem postopku sta uspešna pod pogojem, da so upoštevana načela postopkov, da ti potekajo po smiselnih fazah, ob uporabi pravilno izbranih tehnik in veščin ter da imajo poravnalci oziroma mediatorji ustrezne osebnostne karakteristike. Statistični podatki kažejo na obeh področjih trend upadanja števila postopkov. Tudi podatki za Republiko Hrvaško kažejo enako tendenco, vendar ima Hrvaška zelo razvit sistem izvensodnih mediacij oziroma poravnav in v tem je zelo uspešna. Razlogi za nižjo uspešnost so tako na strani pravne regulative, sodelujočih mediatorjev oziroma poravnalcev in strank. Z izvedbo predlogov sprememb pravne regulative de lege ferenda (javna služba za mediacijo, brezplačnost v primeru uspešnosti, sprememb v organizaciji (predlog poravnave takoj po naznanitvi kaznivega dejanja oziroma takoj po vložitvi tožbe)), usposabljanjem mediatorjev in ozaveščanjem širše družbene skupnosti je mogoče doseči trend rasti uspešnosti mediacije oziroma poravnave v korist udeležencev in širše družbe.
Ključne besede: spori, alternativno reševanje sporov, mediacija, mediator, poravnava, načela
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (698,32 KB)

7.
Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstva
Alma Štulanović, 2020

Opis: Medicinska stroka cepljenje označuje kot ključen ukrep za izkoreninenje in omejevanje nalezljivih bolezni. Osrednje vprašanje magistrskega dela Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstva je, ali je dopustno omejiti posameznikovo pravico do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave Republike Slovenije) na račun zagotavljanja zdravja skupnosti (kolektivna imunost). V iskanju odgovora sta presojana predloga sprememb zakonodaje iz leta 2018. Predlog spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je predvideval, da bi osebe, ki so odklonile obvezno cepljenje iz nemedicinskih razlogov, v primeru zdravstvenih zapletov zaradi nalezljivih bolezni obravnavali kot samoplačnike, drugi predlog, sprememba Zakona o nalezljivih boleznih, pa je določal omejitev vpisa necepljenih otrok v izobraževalne ustanove na podlagi cepilnega statusa. S testom sorazmernosti, ki ga je razvilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, je bilo ugotovljeno, da sta predloga neskladna tako z 51. členom Ustave Republike Slovenije kot s konceptom socialne države. Hipoteza, da je pravico iz 51. člena Ustave Republike Slovenije ustavno dopustno omejiti je bila potrjena, vendar je treba pri omejevanju delovati restriktivno in uporabiti test sorazmernosti, hkrati pa mora država izpolnjevati pozitivne obveznosti iz 51. člena Ustave Republike Slovenije. Magistrsko delo se osredotoča na pravne vidike cepljenja in odprta vprašanja, povezana s cepljenjem, obravnava kot pravna. Osrednje vprašanje magistrskega dela ni odločitev za ali proti cepljenju, temveč analiza, kako naj pravo in praksa pripomoreta pri oblikovanju zakonodaje, ki bo zagotovila ustrezno pravno varnost pacientu, če se odloči za cepljenje.
Ključne besede: obvezno cepljenje, Ustava Republike Slovenije, zdravstveno varstvo, kolektivna imunost, test sorazmernosti
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

8.
Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji
Nina Štemberger, 2020

Opis: Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah ureja Ustava Republike Slovenije v 68. členu. Omenjeni člen se je od sprejema Ustave trikrat spremenil, in sicer zadnjič v letu 2003, pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Tujci lahko v Sloveniji pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah na podlagi zakona ali mednarodne pogodbe, ki jo ratificira državni zbor. Zakoni, ki omogočajo pridobitev lastninske pravice tujca na nepremičninah so naslednji: Zakon o dedovanju, Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji ter Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Mednarodne pogodbe pa so naslednje: Trgovinska pogodba med ZDA in Srbijo iz leta 1881, ki jo je Slovenija nasledila, Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki se uporablja za državljane in pravne osebe s sedežem v državah bivših republik SFRJ, Pristopne pogodbe k EU (2004, 2007, 2013), Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in Konvencija o organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Temeljna predpostavka za pridobitev lastninske pravice tujcev tretjih držav je vzajemnost. Vzajemnost ugotavlja ministrstvo za pravosodje na podlagi Zakona o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1). Zakona, ki bi na splošno dovoljeval tujcev pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji nimamo. Primerjava z Republiko Hrvaško je pokazala, da obstajajo razlike med obema državama, kljub temu, da sta obe članici Evropske unije.
Ključne besede: lastninska pravica, tujci, nepremičnine, vzajemnost, Evropska unija
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 65; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

9.
Potek postopka s posebnim poudarkom na pravici do povračila stroškov in škode v predkazenskem in kazenskem postopku
Milovanka Šilec, 2020

Opis: V Sloveniji smo priča nenehnim spremembam kazensko procesne zakonodaje, še več, le nekaj mesecev po sprejetju posameznih pravnih norm je bila zoper te že sprožena ustavnopravna presoja, ki v začetni fazi terja zadržanje izvrševanja, kasneje pa običajno privede do razveljavitve in posledično do dolžnosti zakonodajalca, da jih vnovično, skladno z ustavo, uredi. Vsakdo se lahko, sleherni dan, znajde v (pred)kazenskem postopku kot osumljena oseba ali kot priča. Prav zaradi navedenega predstavimo, kdaj policija uvede postopek zoper osebo, t. i. osumljenca, in kakšne ukrepe lahko nato zoper to osebo izvaja, ter kaj pomeni, če policija povabi osebo v svoje prostore, da ji pove nekaj o storjenem kaznivem dejanju. V magistrskem delu predstavimo tudi pravice, ki jih uživa posameznik znotraj predkazenskega postopka, ter aktualne zakonske določbe glede nastalih stroškov, možnosti njihovega povračila ter morebitne nastale škode. V zaključnem poglavju podamo bralcu odgovor, ali ima po trenutno veljavni zakonodaji oseba, ki jo je policija obravnavala kot storilca uradno pregonljivega kaznivega dejanja, v nadaljevanju pa je državni tožilec zoper njo zavrgel kazensko ovadbo, pravico do povračila nastalih stroškov in škode. Podamo odgovor, ali ima oseba, ki jo policija povabi na zbiranje obvestil o storjenem kaznivem dejanju, pravico do povrnitve stroškov in škode, ki jih je utrpela zaradi vabljenja. Bralec dobi tudi odgovor, ali obstoječe določbe Zakona o kazenskem postopku zagotavljajo varstvo do rehabilitacije, kot je to določeno v 30. členu Ustave Republike Slovenije.
Ključne besede: (pred)kazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, odškodninska odgovornost države, Državno odvetništvo
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 65; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

10.
Koncept domov za vse življenje in možnosti za njegovo implementacijo v Sloveniji
Ajda Šeme, 2020

Opis: Namen magistrskega dela je predstaviti koncept domov za vse življenje in opredeliti možnosti za njegovo implementacijo v Sloveniji. Koncept izhaja iz načel univerzalnega oblikovanja in si prizadeva za gradnjo stanovanj, ki se bodo prilagajala spremenjenim potrebam uporabnika in ne obratno. Kljub upoštevanju najnovejših standardov in uporabi posebnih materialov koncept gradnje ne podražuje in ustvarja estetsko sprejemljive rešitve. Glavne teme, predstavljene v teoretičnem delu, so zgodovinski razvoj univerzalnega oblikovanja s poudarkom na razlikovanju med pojmoma inkluzivno ter univerzalno oblikovanje in s predstavitvijo temeljnih načel koncepta univerzalnega oblikovanja. V teoretičnem delu je predstavljen tudi pomen doma za posameznika, koncept domov za vse življenje ter omembe teh tem v slovenski zakonodaji ter političnih dokumentih. V empiričnem delu so z metodo intervjujev prikazani pogledi in mnenja slovenskih investitorjev in odločevalcev na področju stanovanjske gradnje o temah, orisanih v teoretičnem delu. V pričujočem magistrskem delu je koncept domov za vse življenje prikazan celostno in do zdaj le delno predstavljene lastnosti koncepta v našem prostoru zbere na enem mestu, zato lahko služi kot teoretična podlaga za nadaljnja raziskovanja tematike in podlaga za njegovo (morebitno) implementacijo v slovensko zakonodajo in prakso v prihodnje.
Ključne besede: funkcionalna oviranost, univerzalno oblikovanje, dostopnost, dom za vse življenje, kakovostno bivanje
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 51; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (9,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh