Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 2040
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime : magistrsko delo
Ajda Kalan, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, zapisana v 18. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1). Namen magistrskega dela je z metodo deskripcije podrobno in natančno preučiti ter predstaviti materialnopravno ureditev kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Na podlagi slovenske zakonodaje, publikacij ter sodne prakse, preučiti, kje je meja med svobodo izražanja ter kdaj ta poseže v pravico do časti in dobrega imena, tudi v medijih. Struktura magistrskega dela temelji na podrobni predstavitvi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, predstavitvi različnih pogledov na kazniva dejanja, svobode medijev pri opravljanju njihovega dela, dotaknili se bomo tudi pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, na podlagi enega izmed glavnih ciljev bomo preučili sodno prakso glede opredelitve mej pri pravici do svobode izražanja ter se dotaknili tudi sovražnega govora. Obravnavali bomo tudi kazniva dejanja, storjena v medijih. Z metodo komparacije in sinteze bomo primerjali različna mnenja pravnih strokovnjakov, strokovnih člankov ter strokovne literature, tako tuje kot domače, in podali svoja stališča. Eden od ciljev bo tudi na podlagi literature odgovoriti na vprašanje, kdaj žaljivo izražanje preraste v kaznivo dejanje. Z magistrskim delom želimo dodati izvirni prispevek k obravnavani temi.
Ključne besede: kazniva dejanja, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, svoboda izražanja, sovražni govor, sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (871,32 KB)

2.
Upravljanje i raspolaganje nekretninama u vlasništvu Republike Hrvatske : magistrsko delo
Marija Matun, 2024, magistrsko delo

Opis: Republika Hrvaška ima v lasti številne oblike lastnine, med najvrednejše pa lahko štejemo nepremičnine. Z upravljanjem in odlaganjem naj bo zgled drugim, saj lahko pametno gospodarjenje koristi celotni skupnosti. Upoštevajoč breme preteklosti, ki še danes vpliva na upravljanje in razpolaganje z nepremičninami, vidimo, da velikega napredka v učinkovitosti v preteklih letih ni bilo. Stroški upravljanja se iz dneva v dan povečujejo in ne moremo dohajati držav, ki so že izvedle reforme javnega sektorja in povečale učinkovitost, kar je prikazano v drugem delu prispevka, kjer je predstavljena analiza evropskih držav, ki so članice mreže PuRE-Net. organizacija je bila izvedena. Centralni register državnega premoženja še ni vzpostavljen, zato upravljanje vsega državnega premoženja ni centralizirano, pri reševanju problemov pa se še vedno ne moremo samozavestno zanesti na eno institucijo. Gospodarska kriza bi morala biti spodbuda za aktiviranje vseh nedelujočih nepremičnin in s tem pokazati znanje države v upravljanju in upravljanju. Poleg razlag osnovnih pojmov v zvezi z državnimi nepremičninami ter njihovim upravljanjem in razpolaganjem bodo v prispevku predstavljena ključna vprašanja sedanjega razvoja ter smernice, ki jih mora država voditi pri svoji upravljavski vlogi.
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2024; Ogledov: 49; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Varstvo podatkov in odškodninska odgovornost v okviru odprtega bančništva : magistrsko delo
Nina Frkovič, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so osrednja tema storitve odprtega bančništva ‒ to so storitve odreditve plačil in storitve zagotavljanja informacij o računih, ki jih (praviloma) nudijo t.i. tretji ponudniki plačilnih storitev. Tematika je v uvodnih poglavjih postavljena v širši kontekst, kjer je predstavljeno ozadje nastanka teh storitev, ter glede na hiter razvoj na področju trga plačil tudi nekatere inovativnerešitve na področju plačil in plačevanja. V nadaljevanju so v magistrskem delu podrobneje obravnavane storitve odprtega bančništva, to sta storitvi zagotavljanja informacij o računih in odreditve plačil, kdo jih izvaja in pod kakšnimi pogoji. Poudarek v magistrskem delu je na varstvu podatkov, zlorabi podatkov in odškodninski odgovornosti. Pri pripravi magistrskega dela so bile rabljene različne metode družboslovnega raziskovanja. Z metodo deskripcije so definirani različni pojmi. Analiza in interpretacija sta bili rabljeni pri preučitvi pravne podlage za izvajanje storitev odprtega bančništva, pri opisu razvoja teh storitev pa zgodovinska metoda. Pri povzemanju rezultatov raziskave smo uporabili sintetično metodo ter pri navajanju citatov metodo kompilacije. Poleg omenjenih smo se poslužili še induktivnein deduktivne metode. Namen magistrskega dela je bil predstaviti storitve odprtega bančništva in v okviru tega analizirati, kako je urejeno varstvo podatkov uporabnika. Ključni cilji dela so bili poleg proučitve pravne podlage prav tako še analizirati, kako je pri teh storitvah zagotovljeno varstvo podatkov uporabnika ter kakšno pravno varnost imajo uporabniki v primeru, če do zlorabe pride. Ključna ugotovitev magistrskega dela je, da je varstvo podatkov v okviru različnih pravnih podlag ustrezno naslovljeno. Glede na dejstvo, da podatki o zlorabah v okviru odprtega bančništva niso javno dostopni, hkrati niso mogli biti rabljeni v magistrskem delu. Samo magistrsko delo in njegove ugotovitve dajejo ustrezne temelje za morebitne nadaljnje analize, sploh v primeru, ko/če bodo podatki na voljo.
Ključne besede: odprto bančništvo, storitev odreditve plačil, varstvo podatkov, zloraba podatkov, odškodninska odgovornost
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2024; Ogledov: 57; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
Stavbe kulturne dediščine v okviru politik za energetsko prenovo stavb : doktorska disertacija
Miha Tomšič, 2024, doktorska disertacija

Opis: Stavbe kulturne dediščine so pričevalke družbenih, gospodarskih, kulturnih in tehničnih okoliščin, v katerih so nastale. So nosilke zgodovinskega spomina, a tudi bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje generacije. To lahko dosežemo z njihovim premišljenim in nadzorovanim prilagajanjem sodobnim bivanjskim potrebam in povečanjem odpornosti na podnebne spremembe in druge izzive. V disertaciji prikazujem, da je energetska prenova, usklajena s kulturnovarstvenimi zahtevami, legitimen, logičen in strokovno ustrezen korak v omenjeno smer, ki z izboljšanjem bivalnega ugodja in znižanjem obratovalnih stroškov prispeva tudi k pozitivnemu odnosu lastnikov in uporabnikov do stavbe. Vlogo energetske prenove kot elementa celostnega ohranjanja stavb kulturne dediščine med drugim utemeljujem z rezultati analize širokega nabora mednarodnih, evropskih in nacionalnih aktov in predpisov s področja varstva okolja, učinkovite rabe energije in varstva kulturne dediščine ter opredelitve njihovih stičnih točk in sinergij. Temu pridružujem identificirane prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti energetske prenove ter ugotovitve stališč in odnosa konservatorske stroke do nje kot podlago za opredelitev izhodišč za nadaljnje multidisciplinarno delo na področju prenove in oživljanja stavb kulturne dediščine. Na praktičnih primerih utemeljujem uspešnost in koristnost celovitega pristopa k projektom prenove in raziskujem povezane energijske in stroškovne parametre ter možnosti oblikovanja novih finančnih mehanizmov. Predstavljam tudi zasnovo novih meril za vrednotenje celovite prenove stavb kulturne dediščine z osrednjim poudarkom na upoštevanju mednarodnih in nacionalnih načel in pravil ravnanja z dediščino oz. kulture kot četrtega stebra trajnostnosti.
Ključne besede: varstvo kulturne dediščine, stavbe kulturne dediščine, celostno ohranjanje, trajnostnost, energetska prenova, podnebne politike
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 128; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (7,88 MB)

5.
Predstavitev in analiza dogovorov o brexitu : magistrsko delo
Gašper Jarkovič, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava trenutno najbolj pereč dogodek v letu 2020 v okviru politike, in sicer izstop države članice iz Evropske unije. Kot je sprva kazalo in bilo tudi mišljeno, naj bi 50. člen PEU, ki ureja izstop pogodbenice iz Evropske unije, ostal zgolj mrtva črka na papirju, vendar pa se je v letu 2020 izkazalo, da navedeno mišljenje in »tolmačenje« ni bilo pravilno, saj se je ravno to zgodilo. Velika Britanija je že v letu 2017 po veliki imigrantski krizi napovedala izstop iz Evropske unije, vendar pa so sprva vsi mislili, da gre zgolj za napovedi brez učinka. V letu 2019 oz. kasneje v letu 2020 pa je Velika Britanija svoje napovedi uresničila ter tako prekinila članstvo v EU ter skladno s 50. členom PEU izstopila iz Evropske unije. Od leta 2017, ko je Velika Britanija napovedala izstop iz Evropske unije, so na dnevni ravni potekala pogajanja med Veliko Britanijo in Evropsko unijo, na kakšen način bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, ali bo to »soft« ali »hard« brexit. Sprva je kazalo, da bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije brez kakršnih koli dogovorov, vendar pa se je v postopku izkazalo, da bo Velika Britanija le sklenila dogovore in sporazume z Evropsko unijo, na podlagi česar bo tako svojim državljanom kot tudi državljanom EU omogočila lažji prehod na način življenja, kot je bil pred vstopom v Evropsko unijo. Sporazum sta pogodbenici podpisali 30. 12. 2020 v Bruslju. Ne glede na sprejeti Sporazum, pa bo izstop Velike Britanije prinesel veliko sprememb, saj bo izstop Združenega kraljestva z enotnega trga in carinske unije povzročil dodatne ovire za trgovino in čezmejno mobilnost ljudi in še marsikatere druge spremembe.
Ključne besede: Evropska unija, Velika Britanija, brexit, sporazum, izstop iz Evropske unije, 50. člen PEU, referendum
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2024; Ogledov: 131; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

6.
Neenakopravnost na podlagi spola v športu : magistrsko delo
Maruša Izlakar, 2024, magistrsko delo

Opis: Neenakopravnost v športu je danes vse bolj prepoznana in dobiva vse večji pomen. Kaže se na različnih področjih v športu predvsem glede na spol. S tem pa je povezana tudi neenakopravnost glede financiranja ženskega športa. Neenakopravnost žensk se ne konča zgolj pri financiranju, vendar se nadaljuje tudi pri pogodbenih klavzulah, vezanih na nosečnost ter pri preverjanju spola. Dekleta so že v osnovi obravnavana diskriminatorno, ko pride do vključevanja v šport, saj imajo manj možnosti kot fantje. Kasneje se to nadaljuje tudi v srednjih šolah, predvsem v ZDA, kjer imajo dekleta manjše možnosti za športne štipendije, ki dolgoročno vplivajo na položaj žensk v družbi. Niso pa neenakopravno obravnavane zgolj športnice, temveč se ta neenakopravnost razteza tudi na trenerke in ženske na vodilnih položajih v športnih organizacijah. Vsaka izmed držav se s takšno enakopravnostjo spopada na svoj način. ZDA so ena izmed tistih držav, ki so v ta namen sprejele Title IX, medtem ko v EU takšnega načina spopadanja z neenakopravnostjo ne poznamo. V EU se z njo spopadajo države na nacionalni ravni v skladu s strategijami in usmeritvami EU. Na splošno je neenakopravnost zaščitena v EKČP, ne poznamo pa specifične zakonodaje s področja športa, ki bi naslavljala neenakopravnost na enak način kot Title IX.
Ključne besede: neenakopravnost, športno pravo, spol, financiranje, nosečniške klavzule, preverjanje spola
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2024; Ogledov: 159; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (570,56 KB)

7.
Izzivi ustavne demokracije v Republiki Sloveniji : doktorska disertacija
Tjaša Fajdiga, 2024, doktorska disertacija

Opis: Z analizo in kvalitativno empirično raziskavo podprt kritični premislek pričujoče doktorske disertacije si prizadeva ugotoviti, ali je ustavna demokracija v Republiki Sloveniji kos izzivom, s katerimi se srečuje, nasloviti te izzive ter poiskati načine, kako poznavanje, razumevanje in spoštovanje ustavne demokracije okrepiti. Pojem in vrednoto ustavne demokracije vsebinsko sestavljata med seboj povezani prvini, in sicer pravna država ter demokracija. Načelo pravne države se uresničuje preko treh konceptov – preko materialnega koncepta, formalnega koncepta ter sociološkega koncepta pravne države. Formalnemu vidiku, ki je sicer strogo pozitivističen in potemtakem ne more obstajati samostojno, vrednote in poglobljenost dodaja materialni vidik pravne države, ki pa zahteva, da država in njeni organi delujejo po načelu pravičnosti ter razuma. Le pravilno ter hkratno izvajanje obeh vidikov načela pravne države lahko pomeni uspešno izvajanje načela pravne države, s čimer poskrbimo za zagotavljanje ustavne demokracije v praksi. Pa vendar, za pravilno izvajanje in uspešno delovanje ustavne demokracije ne zadošča, da je ta zgolj normativno umeščena v besedilo ustave, ključno je dejansko uresničevanje formalnega in materialnega vidika pravne države v praksi. To pa dosežemo zgolj pod pogojem obstoja in zagotavljanja tretjega koncepta pravne države – t. i. sociološkega koncepta. Slednji se kaže v dejanskem, zavestnem in podzavestnem spoštovanju ter posledično pravilnem izvrševanju vsebinskih ter formalnih vidikov pravne države s strani slehernega posameznika, ki pravno državo in pravni sistem razumeva kot legitimen, pošten in pravičen. Doktorska disertacija se osredotoča na dokazovanje manka obstoja sociološkega koncepta pravne države v Republiki Sloveniji, saj slednji nedvomno vpliva na pravilnost izvrševanja ustavne demokracije. Doktorska disertacija ugotavlja, kateri so tisti razlogi, ki najbolj vplivajo na poglabljanje manka obstoja sociološkega koncepta pravne države in se do navedenega analitično in kritično opredeljuje. Glavno miselno vodilo pri raziskavi je osveščanje pomembnosti spoštovanja ustavne demokracije, natančneje pravne države, ki neposredno vpliva na uspešno izvajanje oziroma zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji. Skozi analitično kritično razmišljanje, izpostavitev sodne prakse ter obstoječih problematik na področju izvajanja ustavne demokracije pričujoča doktorska disertacija osvetljuje tudi vprašanje zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter raziskuje, katera načela, nujna za zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin, so zaradi manka sociološkega vidika pravne države lahko neuresničena.
Ključne besede: demokracija, državna ureditev, vladavina prava, načelo pravne države, Ustava Republike Slovenije, Ustavno sodišče, 2. člen Ustave Republike Slovenije
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

8.
Nedovoljene snovi v športu s primerjalno pravnega vidika : doktorska disertacija
Žan Marinkovič, 2024, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija z naslovom Nedovoljene snovi v športu s primerjalno pravnega vidika obravnava nedovoljene snovi v športu s pravnega vidika. Sprva je predstavljena dejanska problematika, ki je povezana z omenjenimi prepovedanimi sredstvi. Disertacija se primarno osredotoča na rekreativni vidik dopinga oziroma uporabe nedovoljenih snovi v športu. Zaradi lažjega razumevanja so deloma razjasnjene tudi ureditve nedovoljenih snovi v športu v izstopajočih športnih zvezah. Kot protiutež za primerjavo so delno obravnavane tudi ureditve klasičnih drog. Osrednji predmet raziskave je raziskan z normativno-dogmatično metodo, s pomočjo katere raziskujemo domače pravne norme. V nadaljevanju je uporabljena primerjalno-pravna metoda, saj je predstavljen pregled različnih pravnih ureditev v tujini. S to metodo so bile raziskane in ugotovljene majhne, a pomembne, odločilne razlike. S sociološko metodo raziskovanja je bilo izvedenih nekaj intervjujev (s tekmovalcem bodibildinga in uporabnikom nedovoljenih snovi v športu, z izvedencem dopinške stroke, z zaposlenim institucije DrogArt). Z vrednotenjsko metodo je raziskana moralna spornost uporabe nedovoljenih snovi v športu in odziv javnosti. Uporaba zgodovinske metode prikaže razvoj nedovoljenih snovi v športu čez čas in kako so temu sledile pravne ureditve. Nazadnje je uporabljena še metoda statistične analize podatkov. S to so preučeni podatki števila uporabe prepovedanih substanc in njihova spornost oziroma oporečnost. Namen raziskave je bil predstaviti problematike nedovoljenih snovi v športu, raziskati nedovoljene snovi v športu s primerjalno pravnega vidika s poudarkom na izstopajočih ureditvah, ustreznost WADA seznama za uporabo v kazenskem pravu, ugotoviti podobnosti in razlike med nedovoljenimi snovmi v športu s klasičnimi drogami. Rezultati doktorske disertacije pojasnjujejo njeno izvirnost in uporabnost. Disertacija predlaga nekaj koristnih sprememb pravne ureditve na področju nedovoljenih snovi v športu, in sicer: lažji dostop do nadomestne hormonske terapije v Sloveniji, predlog inkriminacije prepovedanih postopkov v športu, ki jih opredeljuje priloga I konvencije enotno na področju EU, vsakoletni sprejem WADA seznama v notranje pravo. V nadaljevanju je predlagana ločitev nedovoljenih snovi v športu in klasičnih drog po nevarnosti in učinkih. Nedovoljene snovi v športu bi morale biti urejene kot privilegirano kaznivo dejanje. Predlagana je tudi uzakonitev mejnih vrednosti (kdaj gre za večjo količino) nedovoljenih snovi v športu. Nazadnje doktorska disertacija potrdi, da je potreben večji nadzor nad prehranskimi dodatki.
Ključne besede: nedovoljene snovi v športu, WADA seznam v kazenskem pravu, doping, prehranski dodatki, 186. člen KZ-1, prepovedane droge
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

9.
Razvoj pametnih mest : magistrsko delo
Teja Cerar, 2024, magistrsko delo

Opis: Razvoj pametnih mest je postal osrednja točka v razpravah o urbanem razvoju, pri čemer so se v zadnjih letih pojavila ključna spoznanja. Ta digitalno izboljšana mesta hitro prehajajo iz koncepta v realnost. Kot katalizator je služila pandemija covida-19, ki je poudarila nepogrešljivo vlogo digitalnih tehnologij v urbanih okoljih. Mesta po vsem svetu so se odzvala s hitrim sledenjem integracije pametnih tehnologij, od brezstičnih plačilnih sistemov do digitalnega spremljanja zdravja, zagotavljanja kontinuitete osnovnih storitev ter omogočanja dela in učenja na daljavo. Vendar preobrazba v pametno mesto presega zgolj prevzem tehnologije. Potreben je celosten, sodelovalen pristop. Za uspešna pametna mesta je značilno močno sodelovanje med različnimi deležniki, vključno z vladnimi organi, zasebnim sektorjem in državljani. Takšne sinergije so, kot je poudaril Svetovni gospodarski forum, temelj za ustvarjanje javno-zasebnih partnerstev, spodbujanje sodelovanja državljanov in zagotavljanje ravnovesja med tehnološkim napredkom ter družbeno in okoljsko trajnostjo. Ključ do razvoja pametnega mesta so podatki. Zmožnost izkoriščanja ogromnih količin podatkov lahko spremeni procese odločanja, optimizira javne storitve in dvigne kakovost življenja prebivalcev. Vendar ta model, ki temelji na podatkih, predstavlja izzive, zlasti glede upravljanja podatkov, zasebnosti in varnosti. Enako ključen je poudarek na socialni vključenosti in enakosti. Ker postajajo mesta bolj tehnološko integrirana, obstaja potencialno tveganje poglabljanja socialno-ekonomskih neravnovesij. Proaktivni ukrepi, ki se osredotočajo na digitalno vključenost, cenovno dostopna stanovanja in univerzalni dostop do storitev, so nujni za zagotavljanje enakomernega urbanega razvoja. Z gospodarskega vidika pametna mesta obljubljajo izboljšan življenjski standard, učinkovito infrastrukturo in potencialno povečanje vrednosti nepremičnin. Lahko pritegnejo podjetja in spodbudijo gospodarsko rast. Vendar je razmerje med pobudami pametnih mest in ekonomskimi kazalniki, kot so vrednosti nepremičnin, zapleteno, nanj vplivajo različni dejavniki, od vrst tehnologije do tržnih razmer. V svojem bistvu pot do pametnega mesta zahteva skrbno načrtovanje, sodelovanje in zavezanost k izkoriščanju tehnologije za celostno izboljšanje mest.
Ključne besede: pametna mesta, digitalne tehnologije, sodelovanje, upravljanje podatkov, socialna vključenost, gospodarska rast, javno-zasebna partnerstva, urbani razvoj
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

10.
Upravljanje v kazenskem postopku zaseženega, začasno zavarovanega in odvzetega premoženja : doktorska disertacija
Nataša Pivk Urbančič, 2024, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko hrambe in upravljanja premoženja, ki je bilo v kazenskem postopku predmet zasega, začasnega zavarovanja oziroma odvzema. Namen disertacije je ugotoviti, ali je upravljanje z zaseženim, začasno zavarovanim oziroma odvzetim premoženjem v Sloveniji učinkovito, in odgovoriti na vprašanje, kakšne so možnosti za izboljšavo. Da se lahko na teoretični in praktični ravni ugotavlja, ali nek sistem deluje učinkovito ali ne, je bilo pred tem treba postaviti merila, katerih izpolnjevanje se je v nadaljevanju skozi teorijo in prakso presojalo. Disertacija obravnava in opisuje obstoječo pravno ureditev hrambe in upravljanja v Republiki Sloveniji, pa tudi hrambo in upravljanje po posameznih vrstah premoženja, pri čemer je posebno poglavje namenjeno nepremičninam. Za namen ugotavljanja dejanskega stanja v praksi so bile proučene odločbe sodišč, ki se posredno ali neposredno nanašajo na upravljanje premoženja, ki je bilo zaseženo, začasno zavarovano oziroma odvzeto v kazenskem postopku, od Policije, Državnega tožilstva, Vrhovnega sodišča in Finančne uprave Republike Slovenije pa se je poskušalo pridobiti tudi čim več primarnih statističnih podatkov. Skozi doktorsko disertacijo se tako pokaže, da je ureditev na področju hrambe in upravljanja v kazenskem postopku decentralizirana ter mestoma pomanjkljiva in nekonsistentna, kar povečuje pravno negotovost, veča stroške hrambe in upravljanja ter onemogoča nadzor nad upravljanjem. Ugotovljeno je bilo, da centralna baza podatkov kot eden od elementov centralizacije pripomore k sledljivosti premoženja in transparentnosti delovanja ter omogoča sprejemanje odločitev pristojnih deležnikov. Omogoča tudi vzpostavitev širše slike o tem, kaj se s premoženjem dogaja, koliko se ga zaseže ali začasno zavaruje ter koliko se ga na koncu dejansko odvzame, kar pokaže na dejansko učinkovitost (kazenskega) sistema in predstavlja osnovo, na kateri se gradi centralizacija. Doktorska disertacija z identificiranjem centralne baze podatkov kot enega od ključnih elementov centralizacije in iz tega elementa izhajajočih pooblastil AMO poda predlog umestitve AMO v slovensko ureditev ter s tem ponudi alternativno in kompromisno rešitev.
Ključne besede: kazenski postopek, upravljanje s premoženjem, zaseg, začasno zavarovanje, odvzem, premoženjska korist, Urad za hrambo in upravljanje premoženja, centralizacija, baza podatkov, nepremičnine
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

Iskanje izvedeno v 1.02 sek.
Na vrh