Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 2002
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravne, tehnološke in politične razsežnosti e-volitev in e-demokracije
Matija Zidarević, 2024

Opis: Demokracija je družbenopolitična ureditev, ki je prisotna že od obdobja antike. V luči družbenih sprememb skozi zgodovino tehnoloških inovacij in napredka, ki je bil sploh v bližnji preteklosti eksponenten, me je zanimalo, kako z novimi informacijskimi tehnologijami lahko oplemenitimo demokratične procese, ki so bili sicer tekom svojega obstoja priča maloštevilnim drastičnim spremembam. V tem prepletu klasičnega z novim sem iskal ugotovitve, kako nove tehnologije s poudarkom na svetovnem spletu lahko vplivajo na procese, ki sestavljajo moderno demokracijo – z volitvami v ospredju, ter kakšni so izzivi in težave, ki se pri tem pojavljajo in jih je treba nasloviti. Namen magistrskega dela je osvetliti trenutno stanje in skozi pravne okvire posameznih držav, stanje tehnološke infrastrukture in razvitosti, politične ureditve ter družbene klime priti do dognanj, na katerih področjih in v kakšnem obsegu bi lahko vzpostavili sistem e-volitev in e demokracije. S pomočjo primerjalnopravne metode in empiričnih izkustev v obliki praktičnih primerov uporabe in teoretičnih analiz bom iskal rezultate, ali je globalno gledano celostna implementacija že smiselna in izvedljiva, in argumente, ki bodo govorili tako v prid kot tudi proti klasični demokratični ureditvi in njeni sodobnejši e-različici. Magistrsko delo predstavlja skupek razmišljanj in aktualnega stanja na relevantnih področjih ter iztočnico za nadaljnji razmislek in raziskovanje.
Ključne besede: e-volitve, e-demokracija, internetno glasovanje, participativna demokracija, volilna udeležba, varnost, transparentnost, informacijska tehnologija, demokratični procesi
Objavljeno: 25.03.2024; Ogledov: 39; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (997,76 KB)

2.
Sodniški mandati
Laura Strašek, 2023

Opis: Sodstvo predstavlja eno izmed treh vej oblasti, ki se medsebojno nadzorujejo, omejujejo, sodelujejo in izvajajo sistem zavor in ravnovesij. V pravni in demokratični državi ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloči neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Posamezniku lahko sodi le naraven, nepristranski in neodvisen sodnik, ki je izbran po zakonskih pravilih in sodnem redu. V tem magistrskem delu bomo pregledali razvoj slovenskega sodstva od marčne revolucije do danes in preučili, kako na sodstvo vpliva načelo delitve oblasti in načelo enotnosti oblasti, ki je veljalo v času Jugoslavije. Obdelali bomo zgodovinske očiščevalne ukrepe, značilnosti in probleme lustracije ter kako se je lustracija izvedla v Sloveniji in v izbranih evropskih državah. V nadaljevanju bomo pogledali današnjo slovensko ureditev mandatov rednih in ustavnih sodnikov. Osredotočili se bomo na postopek imenovanja na sodniško funkcijo in njeno prenehanje ter na sodnikove pravice, dolžnosti in omejitve. V zadnjem delu bomo raziskali ureditve mandatov rednih in ustavnih sodnikov v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Češkem, Hrvaškem, v Italiji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, v Makedoniji, Nemčiji, na Poljskem, Slovaškem, v Srbiji in Španiji. Na podlagi ugotovljenih podatkov bomo izvedli primerjalno analizo ureditve rednih in ustavnih sodniških mandatov v naštetih evropskih državah. Ugotovili bomo, ali so si evropske države glede ureditve sodniških mandatov v bistvenem podobne ali pa med njimi obstajajo kakšne večje razlike.
Ključne besede: sodstvo, sodna veja oblasti, sodišče, sodnik, sodniški mandat, mandat
Objavljeno: 25.03.2024; Ogledov: 41; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
Poseg v pravico do zasebnosti pri izvajanju policijskih preiskav v luči novejše sodne prakse
Nika Lošić Ošlak, 2024

Opis: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje
Objavljeno: 22.03.2024; Ogledov: 81; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
Etažno vlasništvo u kontekstu zakonodavstva Republike Hrvatske u prošlosti i sadašnjici
Ivana Milković, 2024

Opis: U ovom radu za što bolje razumijevanje etažnog vlasništva definirat će se i pravo vlasništva te suvlasništva. Zakonom o vlasništvu i drugim stvarnim pravima uređeno je uspostavljanje vlasništva posebnog dijela nekretnine, odnosno etažno vlasništvo, koje proizlazi i ostaje neodvojivo povezano s odgovarajućim suvlasničkim dijelom nekretnine na kojem je uspostavljeno, što znači da je vlasnik posebnog dijela nekretnine ujedno i suvlasnik cijele te nekretnine. Vlasnik posebnim dijelom nekretnine izvršava vlasničke ovlasti i dužnosti kao da je taj posebni dio samo njegovo vlasništvo pa i može, ako nije drugačije određeno svakog drugog iz toga isključiti. Etažno vlasništvo ili vlasništvo posebnog dijela nekretnine može bit uspostavljeno na odgovarajućem suvlasničkom dijelu nekretnine koja se sastoji od zemljišta sa zgradom ili od prava građenja. Ono može biti uspostavljeno glede dijela nekretnine koji čini samostalnu cjelinu prikladnu za samostalno izvršavanje ovlasti kao što je stan ili neka druga samostalna prostorija. Cilj ovog rada je što bolje i detaljnije prikazati i pojasniti problematiku složenog pravnog instituta vlasništva posebnog dijela nekretnine, analizirajući koji dijelovi nekretnine mogu biti objekti etažnog vlasništva, zatim pojašnjavajući upis u zemljišne knjige te opisati izvršavanje ovlasti vlasnika.
Objavljeno: 22.03.2024; Ogledov: 77; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

5.
Analiza izgradnje stanovanj za trg z uporabo procesov projektnega managementa z vidika investitorja
Barbara Bratkovič, 2023

Opis: Pri izgradnji stanovanj za trg je ključno razumevanje potreb in zahtev potencialnih kupcev, da se zagotovijo primerna zasnova in kakovost stanovanj ter ustrezen način trženja. Pri tovrstnem projektu ne gre le za gradbeni poseg in trženje, temveč se prepletata in nadzirata tudi organizacija potrebnih virov (človeških, materialnih in finančnih) ter poznavanje postopkov in zakonodaje. Za uspešno vodenje projekta je obvezno, da investitor pozna celotno zakonodajno področje, kamor spadajo gradbena in stanovanjska zakonodaja in zakonodaja na področju trženja nepremičnin. Prav tako je v primeru, kadar je investitor odgovoren tudi za trženje novozgrajenih stanovanj, nujno zaposliti osebo, ki ima opravljeno potrebno licenco za trženje nepremičnin. Uporaba procesov projektnega managementa je pri izgradnji objektov ključna, ker omogoča učinkovito načrtovanje, izvajanje in nadzor celotnega gradbenega projekta, kar zagotavlja uspešno dokončanje, s tem pa zadovoljstvo strank in investitorja. Rezultati analize kažejo, da je uporaba procesov projektnega managementa ključnega pomena za doseganje uspešnosti investitorjev v gradbenih projektih izgradnje stanovanj za trg. Sistematično vodenje projektov omogoča zmanjšanje tveganj, optimizacijo virov in boljšo preglednost nad napredkom projekta. Poleg tega se kakovost gradnje dviguje, kar posledično vodi k povečanju zadovoljstva strank. Ugotovitve prav tako poudarjajo, da so sodelovanje vseh deležnikov, natančna komunikacija in stalna prilagoditev na spremenljive razmere ključni za uspešno implementacijo procesov projektnega managementa. Investitorji, ki vlagajo v izobraževanje svojih ekip in uporabljajo sodobne prakse projektnega managementa, dosežejo boljše rezultate in povečajo svojo konkurenčnost na trgu. Učinkovita uporaba procesov projektnega managementa izboljšuje uspešnost investitorjev pri gradbenih projektih izgradnje stanovanj za trg. To omogoča boljše obvladovanje projektov, povečuje zadovoljstvo strank in ustvarja trajno vrednost za vse vpletene deležnike.
Ključne besede: gradbeni projekt, investitor, izgradnja, stanovanje, načrtovanje, nadzor, trženje
Objavljeno: 22.03.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
Pravica do zasebnosti in posegi vanjo med pandemijo covida-19 (obdobje do leta 2022)
Neža Križaj, 2024

Opis: Pravica do zasebnosti je v današnjem času ena izmed bolj strogo varovanih človekovih pravic. Sama pravica, kot jo poznamo danes, se je razvila šele s pojavom zahodnega kapitalizma, torej v 18. stoletju, in se izrazito veže na nastanek individualizma. Čeprav gre pri zasebnosti za obsežen pojem, pa se njen obseg s časom ni širil, temveč ožil. Danes bi lahko rekli, da je pravica čedalje bolj omejena in kot vrednota v družbi izgublja pomen. Na eni strani zasebno sfero »ogroža« država, še večji vpliv nanjo pa ima družba. Z modernimi tehnologijami se je razvil pojav, imenovan družba nadzora. Posegi in vplivi družbe na zasebnost posameznika so bistveno bolj problematični kot vplivi države – sploh na področju informacijske zasebnosti.1 Potemtakem lahko zaključimo, da generalne, enotne definicije zasebnosti in pravice do zasebnosti pravzaprav ni. Glavni vzrok je v tem, da je pravica relativna, subjektivna, spremenljiva in kontekstualna. Vsak izmed nas ima glede zasebnosti drugačna prepričanja in pričakovanja. 2 Drugi glavni junak magistrskega dela je covid-19, bolezen, ki je dobesedno ustavila in spremenila svet do te mere, da še danes ne vemo točno, na kaj vse je vplivala in kakšne posledice je v svetu pustila. Osredotočili se bomo na ukrepe Slovenije, ki so bili izdani v času epidemije. Poskušali bomo najti tudi takšne, ki so mogoče posegali v samo pravico do zasebnosti. V svetovno epidemijo so bile vpletene tudi druge države, zato bo pregled ukrepov dal jasno sliko, kakšen pristop je določena država ubrala. Glede na analizirano literaturo in aktualne informacije lahko trdimo, da so bili določeni ukrepi organov sprejeti prehitro in brez dobrega premisleka, kako bodo na ljudi vplivali. Vendar moramo po drugi strani v prihodnost gledati pozitivno. Virus je bil omejen in z vsako mutacijo je postajal šibkejši. Kot družba smo lahko ponosni na to, kako smo stopili skupaj, ko je bilo to najbolj pomembno.
Ključne besede: covid-19, epidemija, ukrepi, zasebnost, človekova pravica
Objavljeno: 19.02.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

7.
Postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve v Sloveniji in primerjava z drugo državo Evropske unije
Eva Majcen, 2024

Opis: Diplomsko delo podrobno opisuje institut posvojitve, ki ga uvrščamo na področje družinskega prava. Natančno opredeli postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve v Sloveniji, ki je primerjan tudi s postopkom posvojitve na Hrvaškem, ki je prav tako članica Evropske unije. Posvojitev je ena najbolj znanih oblik socialnega starševstva in je zelo tesno povezana z družbenimi normami, moralo in osebnimi prepričanji o dobrem starševstvu, materinstvu in očetovstvu, ki se kažejo preko nacionalne in mednarodne zakonodaje. S pravnega vidika je posvojitev temeljni pravni institut družinskega prava, ki ga ureja Družinski zakonik, ter mednarodne pogodbe, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. S tega vidika je to posebna oblika varstva otrok, ki niso dopolnili osemnajst let ali nimajo staršev. Tako med posvojitelji in otroki nastane enako razmerje, kakršno je med biološkimi starši in njihovimi otroki. Podrobno so opredeljeni pogoji, ki so pomembni za postopek posvojitve v Sloveniji, kjer ima center za socialno delo ključno vlogo za ugotavljanje primernosti prijavitelja, o katerem se pripravi strokovno mnenje, ki se ga pred posvojitvijo preveri. Postopek za posvojitev po Družinskem zakoniku je sestavljen iz dveh faz. V zadnjih letih je prišlo do spremembe Družinskega zakonika, ki je prinesla novost, da je danes v Sloveniji posvojitev otrok omogočena istospolnim partnerjem, saj se po novem za zakonsko zvezo oziroma zunajzakonsko zvezo smatra življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol. Ustavno sodišče je sprejelo dve novi odločbi, saj je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve diskriminira istospolne pare. Poleg teoretičnega dela je sestavni del tega diplomskega dela tudi intervju s pristojno osebo, ki je zaposlena na Centru za socialno delo Ljubljana. Tako je teoretični del povezan tudi s prakso.
Ključne besede: institut posvojitve, posvojitev, posvojenec, posvojitelj, Družinski zakonik, istospolni partnerji, center za socialno delo
Objavljeno: 19.02.2024; Ogledov: 88; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (835,98 KB)

8.
Izboljšanje zaščite žvižgačev z Zakonom o zaščiti prijaviteljev
Edwina Muratović, 2024

Opis: Razprava o žvižgaštvu je vse bolj pereča ne le v neskončnem boju proti korupciji, pač pa tudi na področju akterjev, ki se običajno v prvi vrsti ne ukvarjajo z zagotavljanjem zaščite potencialnim žvižgačem. Aktualnost samega področja predstavlja zavedanje, da je korupcija rak demokratične in ustavnopravne države. V Sloveniji so bili posamezniki, ki prijavijo nezakonita ravnanja, posebej zaščiteni le s posamičnimi predpisi, saj je bila zakonodaja razdrobljena. Z novo sprejetim Zakonom o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) se v Republiki Sloveniji celostno uredi področje žvižgaštva in prenesejo določbe Direktiva (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU v slovenski pravni red. Sistematična urejenost materije s specialnim zakonom, kot je ZZPri, nedvomno nudi zavedanje o obstoju zaščite in notranjo homogenost ureditve. V magistrskem delu bomo obravnavali trenutno stanje položaja zaščite žvižgačev v družbi in ga primerjali s preteklo zakonodajno ureditvijo. Delo analizira sodne primere na temo zaščite žvižgačev s pomočjo nacionalne in tuje sodne prakse. Z namenom zagotovitve uporabnosti magistrskega dela v praksi je nazadnje s pomočjo preučitve strokovne literature, določb ZZPri in primerov najboljših praks pripravljen osnutek notranjega akta za zavezance v zasebnem sektorju. Magistrsko delo izpostavlja primere dobrih praks držav članic EU, ki so do sedaj implementirale določbe Direktive EU o zaščiti žvižgačev. Posebnost magistrskega dela je uporaba vseh ugotovitev in raziskovanj na primeru študije primera v določeni organizaciji, česar rezultat je oblikovanje predlogov, ki bodo referenčna točka pri morebitni vpeljavi izboljšav v konkretni organizaciji. S pomočjo raziskovanja bomo razjasnili meglo nad vprašanjem, ali zaščita žvižgačev, čeprav je večina držav sprejela zakonodajo s področja zaščite žvižgačev, ostaja ponekod odprto vprašanje, in urejena le na papirju, kot se glasi slovenski frazem »papir vse prenese«.
Ključne besede: žvižgaštvo, žvižgač, Zakon o zaščiti prijaviteljev, korupcija, prepoved povračilnih ukrepov, zaupnik, notranja prijava, zunanja prijava, javno razkritje
Objavljeno: 19.02.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Kadrovske pristojnosti slovenskega predsednika republike
Urška Dovžak, 2023

Opis: V diplomskem delu skušamo z opisno metodo predstaviti samo funkcijo predsednika Republike Slovenije in razčleniti njegove pristojnosti, ki jih ima na podlagi tega položaja. Vlogo predsednika lahko v najbolj splošnem pomenu opredelimo kot predstavnika Republike Slovenije. Funkcija predsednika republike spada v okvir izvršilne oblasti, a je kljub temu bolj reprezentativna. Njegove funkcije lahko razvrstimo na formalne in neformalne. Izvajanje funkcij predsednika republike se udejanjajo tudi skozi njegove kadrovske pristojnosti, te so v slovenski ustavi izrecno določene, in sicer so naslednje: predlog kandidata za predsednika vlade, predlog petih članov Sodnega sveta, predlog kandidatov za sodnike Ustavnega sodišča, imenovanje državnih funkcionarjev ter postavljanje in odpoklic veleposlanikov in poslanikov. Poleg z ustavo navedenih kadrovskih pristojnosti predsednik republike opravlja še dodatne kadrovske pristojnosti določene s posameznimi zakoni, te so: imenovanje treh članov Uradniškega sveta, predlog kandidata za predsednika Računskega sodišča, predlog kandidata za varuha človekovih pravic, predlog kandidata za guvernerja Banke Slovenije, predlog kandidata za informacijskega pooblaščenca, predlog kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč, imenovanje predsednika komisije za preprečevanje korupcije ter imenovanje člana Sveta RTV Slovenija. Te kadrovske pristojnosti so ustavno sporne, saj niso neposredno navedene v ustavi. Glede na to, da so pristojnosti predsednika republike v ustavi izrecno navedene, bi s posameznimi zakoni navedene pristojnosti le podrobneje opredelili in dodatno razložili. Za razliko od tega pa so s posameznimi zakoni predsedniku republike naložene dodatne pristojnosti, ki v ustavi niso opredeljene. Tako protiustavno stanje bi bilo potrebno odpraviti sistematično s spremembo ustave. Pomembna tema diplomske naloge je predlagana ustavna sprememba, s katero bi se pristojnost imenovanja sodnikov prenesla z državnega zbora na predsednika republike, s čimer bi se omejil političen vpliv na ta postopek. V diplomski nalogi je izveden natančen opis same spremembe in posledic, ki bi jih ta prinesla v primeru, da bi bila sprejeta, ter primerjava razlik imenovanja sodnikov v nekaterih drugih članicah EU.
Ključne besede: predsednik republike, izvršilna oblast, zastopanje države, kadrovske pristojnosti predsednika republike, ustavna sprememba imenovanja sodnikov
Objavljeno: 13.02.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (450,79 KB)

10.
Posebni varovalni ukrepi v sklopu psihiatričnih bolnišnic
Sabina Arnault, 2023

Opis: Mentalno zdravje je pomembno tako za posameznika kot družbo kot celoto. Prvi znani zapisi o oviranju pacientov segajo že v čas antične Grčije. Posebni varovalni ukrepi so ukrepi, s pomočjo katerih se pacientu pri procesu zdravstvene obravnave omejuje pravica do svobodnega gibanja ter odločanja o samem sebi. Intenzivna obravnava psihiatričnih pacientov poteka na varovanih oddelkih psihiatričnih bolnišnic in ti so pod nadzorom slovenskih sodišč. Namen magistrskega dela je bil proučiti prostorski, etični in pravni vidik uporabe posebnih varovalnih ukrepov v psihiatričnih bolnišnicah. Z uporabo deskriptivne metode smo opravili pregled znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku. Metoda študije primerov je bila uporabljena pri prostorskemu vidiku ureditve varovanih oddelkov psihiatričnih bolnišnic. Ob pregledu obstoječe strokovne literature smo ugotovili, da posebni varovalni ukrepi pomenijo uporabo sile nad pacienti. Razlogi za njeno uporabo se med seboj razlikujejo. Uvedba posebnih varovalnih ukrepov je lahko travmatična tako za pacienta kot za zdravstvene delavce. V Sloveniji se psihiatrični pacienti večinoma zdravijo klasično, to pomeni v bolnišničnem okolju. Zdravstveni delavci so med izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov zavezani etičnim kodeksom posameznih strok, ki jim pomagajo izoblikovati lastne etične vrednote. Slovenska normativna ureditev ureja, da se otroke, mlajše od devet let, lahko ovira eno uro, mladostnike od devet do18 let dve uri, odrasle paciente do največ štiri ure. Pričujoče delo je celostno zajelo več vidikov ureditve varovanih oddelkov psihiatričnih bolnišnic, zato bo pripomoglo k boljšemu razumevanju, kaj posebni varovalni ukrepi dejansko so ter kdaj in kako se jih uporablja. Pripomoglo bo predvsem k destigmatizaciji psihiatrije kot veje medicine. Ne nazadnje je to magistrsko delo spodbuda, da se bo še več avtorjev začelo ukvarjati s področjem prava in medicine, etike in morale, zdravstva in zakonodaje.
Ključne besede: posebni varovalni ukrepi, telesno oviranje, psihiatrična bolnišnica, mentalno zdravje, varovani oddelek
Objavljeno: 13.02.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh