Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Razvite države gradijo sisteme evidentiranja in upravljanja nepremičnin, ki predstavljajo pomemben del nacionalnih prostorskih in nepremičninskih podatkovnih infrastruktur, skrbijo za zagotavljanje lastništva nepremičnin in omogočajo delovanje trgov nepremičnin. Glede na tradicionalno klasifikacijo sistemov evidentiranja nepremičnin so sistemi zemljiških knjig in katastrov enoviti – enoinstitucionalni ali dualni – dvoinstitucionalni. Evropske nepremičninske organizacije razpravljajo, ali naj se države odločajo za enoinstitucionalni ali dvoinstitucionalni sistem evidentiranja nepremičnin, vendar enotnega stališča ni izoblikovanega zaradi različnih objektivnih razvojnih in zgodovinskih dejavnikov. Raziskava podaja pregled zemljiške knjige in zemljiškega katastra v Sloveniji ter evropske in svetovne trende upravljanja oziroma evidentiranja nepremičnin. Analizirana in primerjana sta po dva evropska državna nepremičninska sistema z enovitim (Nizozemska, Litva) in dualnim (Danska, Hrvaška) sistemom evidentiranja nepremičnin. V Sloveniji do organizacijskega združevanja nepremičninskih evidenc kljub pripravljenem Predlogu Zakona o agenciji za nepremičninske evidence leta 2007 in Predlogu Zakona o nepremičninskih evidencah leta 2012, ni prišlo. Raziskava obravnava tudi primere držav v razvoju, Nigerijo in Kolumbijo, ki sta pokazali interes za ureditev evidentiranja nepremičnin s pomočjo zemljiške reforme, s katero želijo zagotoviti institucionalne in kadrovske zmogljivost. Razvoj upravljanja nepremičnin se skupaj z razvojem nepremičninskih evidenc stalno izboljšuje in dograjuje. Odločitev o primerni organizacijski obliki evidentiranja in upravljanja nepremičnin v posamezni državi je odvisna od tega, kateri pristop je bolj učinkovit in primeren v določenem okolju. Zaznati je usmerjenost k enovitemu sistemu, ki ga podpirajo tudi mednarodne razvojne in naložbene institucije, saj ponuja več prednosti in prihrankov.
Keywords: dvoinstitucionalni sistem evidentiranja nepremičnin, enoinstitucionalni sistem evidentiranja nepremičnin, evidentiranje nepremičnin, kataster stavb, zemljiška knjiga, zemljiški kataster
Published in ReVIS: 10.01.2023; Views: 784; Downloads: 55
Full text (1,48 MB)

Abstract: Delodajalec delavcu lahko zakonito odpove pogodb o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če delavec krši pogodbeno obveznost iz delovnega razmerja. ZDR-1 ne opredeljuje, kakšna krivda mora biti podana, niti kakšna naj bi bila kršitev obveznosti. Prvi pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je upoštevanje procesnih predpostavk, naslednji pa je ugotovitev, da kršitev obveznosti predstavlja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Pomembna je tudi napoved na podlagi delavčevega odnosa, ali je še moč pričakovati, da bo delavec v prihodnosti korektno izpolnjeval obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nepomembnih kršitev ni dopustna. V magistrskem delu smo proučili vse pravno-formalne zahteve, kako delodajalec uspešno zaključi postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, da bi le-ta bila zakonita. Teoretični del magistrskega dela sestavlja analiza primarnih in sekundarnih virov. Deskriptivna metoda je uporabljena pri podrobneje opredeljenih osnovnih pojmih odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S pomočjo primerjalne analize in sinteze ter metodo kompilacije so povzeta, analizirana in kritično ovrednotena spoznanja in stališča drugih avtorjev. S pomočjo statistične metode in obdelavo zbranih podatkov smo pripravili analizo sodne prakse ter tako ugotovili, da je le slaba tretjina odpovedi pogodbe iz krivdnega razloga nezakonita. V 65 odstotkih so bile odpovedi nezakonite zaradi neutemeljenosti krivdnega razloga, v 26 odstotkih zaradi postopkovne napake, tretji razlog za nezakonitost odpovedi pogodbe iz krivdnega razloga pa je bolezensko stanje, zaradi katerega ni moč dokazati naklepa ali malomarnosti.
Keywords: nezakonitost, pisno opozorilo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, krivdni razlog, sodno varstvo
Published in ReVIS: 04.01.2023; Views: 850; Downloads: 50
Full text (882,59 KB)

Abstract: Skozi zgodovino je bil koncept nepremičnin izjemno pomemben. Prvi dostopni podatki o nepremičninah segajo v kameno dobo, ko jamarji niso živeli le v jamah, ampak so si gradili tudi začasna bivališča. V 19. stoletju je bila ustanovljena prva nepremičninsko posredniška hiša in temu primerno se je začel oblikovati sodobni nepremičninski trg. Trg nepremičnin je specifičen sistem, znotraj katerega potekajo transakcije, ki povzročijo spremembo lastninske pravice ali spremembo načina uporabe pravice na nepremičnini. V zadnjih letih nepremičninski trg raste, a nanj vplivajo politični, ekonomski, socialni in tehnološki dejavniki. Nepremičninski trg je mogoče razložiti kot področje, znotraj katerega se izmenjujejo transakcije, ki povzročajo zamenjavo lastninskih pravic ali zamenjavo pravic, ki izhajajo iz nepremičnin. Pri analizi nepremičninskega trga je zaželeno izpostaviti prostor, ki je osnovni dejavnik namestitve in identifikacije posamezne nepremičnine. V tem magistrskem delu je bila izvedena analiza trga nepremičnin. Analiza je pokazala, da je na nepremičninskem trgu prišlo do sprememb od obdobja po gospodarski krizi leta 2008 do danes. Prav tako na trg nepremičnin vplivajo različni politični, ekonomski, socialni in tehnološki dejavniki, ki povzročajo rast cen na trgu nepremičnin.
Published in ReVIS: 04.01.2023; Views: 743; Downloads: 45
Full text (2,32 MB)

Abstract: Področje varstva osebnih podatkov prihaja z njihovo uporabo za različne namene v zadnjih letih vedno bolj v ospredje tako zakonodaje kot tudi zavedanja posameznikov. Varstvo osebnih podatkov je varovana človekova pravica in je v mislih ter na papirju EU že vse od njenega začetka. Sprva je bilo varstvo osebnih podatkov v pravne dokumente vključeno kot vidik pravice do zasebnosti, a se je skozi razvoj začelo obravnavati samostojno. Pomembna in posebej občutljiva aspekta pravice do varstva osebnih podatkov sta prenos osebnih podatkov izven meja EU in njihovo nadaljnjo obdelovanje v tretji državi. Pri tem bi namreč morala, skladno z zakonodajo EU, še vedno veljati enakovredna raven varstva osebnih podatkov. Za sam prenos EU z GDPR daje na voljo več podlag, kako se lahko le-ta izvede skladno z zakonodajo. Prek tožb, ki so bile obravnavane pred Sodiščem EU, se je izkazalo, da tretje države, predvsem ZDA, osebnim podatkov državljanov EU med in po prenosu ne nudijo zadostne ravni zaščite. Sodišče EU je v zadnji tovrstni tožbi, v zadevi Schrems II, razveljavilo podlago, na kateri so se osebni podatki iz EU prenašali v ZDA – Zasebnostni ščit − in v izreku sodbe opisalo zakaj. Na prenos na podlagi Zasebnostnega ščita se je zanašalo veliko podjetij, ki so bila zaradi razveljavitve primorana uporabiti drugo podlago, ki jo dopušča GDPR. V večini primerov so to bile standardne pogodbene klavzule. Kot posredna posledica sodbe pa so bile slednje s strani Komisije posodobljene, in sicer na način, da skušajo bolj odražati zahteve GDPR. Sodišče EU je v sodbi upravljavcem in obdelovalcem osebnih podatkov naložilo številne obveznosti. Sodišče EU je s sodbo Schrems II potrdilo visok standard, ki ga ima EU na področju varovanja osebnih podatkov, ter pognalo kolesje sprememb na obravnavanem področju. Pri tem morata teorija in praksa, tako znotraj kot tudi izven EU, sodelovati ter iskati izvedljive rešitve za zagotavljanje legalnih prenosov osebnih podatkov v tretje države.
Keywords: GDPR, osebni podatki, prenos osebnih podatkov, Schrems II, varstvo osebnih podatkov, zasebnostni ščit
Published in ReVIS: 04.01.2023; Views: 913; Downloads: 102
Full text (708,78 KB)

Abstract: Za razliko od dosedanjih raziskav, ki obravnavajo uveljavljanje in uresničevanje pravic žensk samo v teoriji ali samo v praksi, magistrsko delo namenja več pozornosti analizi uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk skozi obravnavo obeh. Magistrsko delo torej vsebuje osnovne pojme, najpogostejše kršitve na področju pravic žensk, nastanek in razvoj človekovih pravic žensk, njihovo uresničevanje in uveljavljanje, kompilacijo vseh pravnih dokumentov v zvezi s pravicami žensk in njihov podroben pregled v Sloveniji, Evropski uniji in v Savdski Arabiji. Teoretični in empirični del vključujeta različne metode, kot sta deskripcija in kompilacija, uporabljena je induktivna metoda, metoda sinteze, kvantitativna metoda in opisna analiza. Namen magistrskega dela ja ugotoviti praktični vidik uporabe pravnih dokumentov s področja uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk in odgovoriti na glavno raziskovalno vprašanje Ali so se človekove pravice žensk skozi pravno ureditev razvile tudi v praksi? Analiza osnovnih pojmov, preveritev stanja na področju enakosti, soočenje s problematiko utiranja človekovih pravic žensk, preučitev pravnih dokumentov, razgledanosti in ugotovitev stanja ozaveščenosti populacije glede pravic žensk in ugotovitev, ali ženske uživajo enakost tako v teoriji kot v praksi, so glavni cilji magistrskega dela. Iz magistrskega dela je moč ugotoviti, da so anketirane osebe dobro ozaveščene o najpogostejših kršitvah pravic žensk, da ženske v primerjavi z moškimi ne uživajo enakih pravic na gospodarskem, političnem in socialnem področju, da so pravice žensk v Savdski Arabiji manj razvite in da ženske na vodilnih položajih v teoriji ne uživajo takšne podpore s strani družbe pri zasedanju le teh kot moški, v praksi pa temu ni tako. Magistrsko delo je tako pomemben prispevek k stroki na področju uveljavljanja in uresničevanja pravic žensk, saj opozarja na pomanjkljivosti in podaja morebitne predloge in ukrepe, hkrati pa je doprinos in pomoč k ozaveščanju družbe glede pravic žensk.
Keywords: človekove pravice žensk, enakost, pravni dokumenti, Slovenija, Evropska unija, Savdska Arabija
Published in ReVIS: 04.01.2023; Views: 970; Downloads: 51
Full text (1,68 MB)