151. Delež zakonca na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zvezeVeronika Benedičič, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava pogled na razvezo zakonskega para in z njim povezano delitev skupnega premoženja, ki ga ustvarita v času trajanja zakonske zveze. V 3. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je zakonska zveza predstavljena kot skupnost moža in žene, ki jo v svojem nadaljevanju zakonik tudi ustrezno ureja ter usmerja. Do razveze lahko pride iz mnogih razlogov, ki po mnenju oseb, ki sestavljata to skupnost, niso več rešljivi. S tem pride do delitve premoženja. Kjer zadeve niso rešljive v nepravdnem postopku oz. sporazumno, se vse ureja preko sodišča v pravdnem postopku. Premoženje naj bi se delilo v enakem deležu med oba partnerja, v kolikor ne dokažeta o nasprotnem dejstvu. Na podlagi določitve deleža pa moramo ločiti med skupnim in posebnim premoženjem. Za skupno premoženje je pogoj obstoj zakonske zveze, saj nam DZ v 67. členu navede, da le-to premoženje predstavlja vse premoženjske pravice v času trajanja zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev, ustvarjene z delom ali neodplačno, medtem ko posebno premoženje predstavlja vse premoženje, ki je nastalo pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno v času trajanja zakonske zveze. Namen magistrskega dela je spoznanje in opredelitev možnosti delitve skupnega premoženja po propadli zakonski zvezi. Uporabilo se je več različnih metod za dosego zastavljenih ciljev. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske in kompilacijske metode je v prvem delu razložen bistven pomen razveze zakonske zveze ter določitev deleža premoženja. V drugem delu je z deduktivno, kvantitativno, analitično, statistično in sintetično metodo predstavljena anketa in njeni rezultati o pogledu laičnih ljudi na delitve premoženja po razvezi zakonske zveze. Na koncu sledijo sklepne ugotovitve, ki so nastale na podlagi ugotovljenega
Ključne besede: razveza, zakonski par, skupno premoženje, posebno premoženje, delitev premoženja, DZ
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 544; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (1,14 MB) |
152. |
153. |
154. |
155. International bargains and salesPınar Şahin, 2022 Opis: One of the most essential necessities of trade is trust. Confidence can only be possible with certainty, which can only be achieved in trade if the rules of the law will be applied are certain. The need for certainty has encouraged humans to create uniform rules over the years.Therefore, the main purpose of this study is to analyse the main needs of trade. Because the trade needs are numerous and various, the most essential need which should be elaborated in depth is trust. It is worth mentioning that the confidence can be achieved only by certainty, and if the rules and law are applied with precision. Therefore, the need for certanity has encouraged people to create uniform rules and laws over the years.As another objective is to examinate in detail the Contracts for the International Sale of Goods which is regulated by the United Nations Convention, and which clarifies the right of sale. A thorough analysis is made to the unification of the law, because all legal systems are unified in a one frame. Having into account that the decision-making process is a process which significantly affects the sale of goods, we will try to analyze what happens if domestic law is replaced by international perspectives and if CISG is taken more into consideration. But, it appears that it is fully ignored, even it is considered the one of the most applied treaties in the world, and most importantly offers solutions to the parties. In this research was adressed carefully the poblem statement, and also are set five objevtives. As work methodology is used the descriptive method with analytical and comparative approaches. It is worth mentioning that the primary and secondary sources are used in this paper. Three research questions were raised and two hypothesis was posed, wich correspodent with the objectives of the study. In the end, we have completed the topic by drawing some satisfactory conclusions and recommendations.
Ključne besede: international law, purchase and sale contract, foreign business, international private and procedural Law
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 596; Prenosov: 41
Celotno besedilo (449,83 KB) |
156. Nastajanje evropske integracije kot podlaga za mir v EvropiAna Proj, 2022 Opis: Eden izmed prvih večjih dosežkov evropske integracije je bilo varnostno zavezništvo z ustanovitvijo zveze NATO. Istega leta (1949) se je 10 zahodnoevropskih držav povezalo z namenom spodbujanja demokracije in uveljavljanja pravne države ter ustanovilo Svet Evrope. Gre za eno izmed največjih in najstarejših evropskih organizacij, ki pa ni edina, ki je zaslužna za spodbujanje sodelovanja med evropskimi državami. Nastanek evropskega povezovanja temelji tudi na t. i. ustanovnih očetih, ki so dali navdih za oblikovanje Evrope, v kateri živimo danes. Brez njihove energije in pripravljenosti na povezovanje bi bila lahko usoda Evrope precej drugačna. Sprva gospodarski projekt, ki je postopoma prerasel v Unijo, danes ureja tudi področja, kot so podnebje, kmetijstvo, pravosodje itd. V obdobju njenega delovanja so bile sprejete številne pogodbe, ki so omogočile institucionalne spremembe in hitrejši razvoj. Evropska unija, kot jo poznamo danes, se je izoblikovala na podlagi skupnih vrednot, ki so določene v 2. členu Lizbonske pogodbe in Listine EU o temeljnih pravicah. Dokumenta poudarjata šest temeljnih vrednot, ki služijo tudi kot moralne norme pri uresničevanju zastavljenih ciljev Unije. Udejanjanje zapisanih vrednot, ki nas povezujejo in nam dajejo temelje za spoštovanje bogate kulturne raznolikosti, je v interesu vseh, saj le s tem lahko uspešno prispevamo h krepitvi solidarnosti med državami članicami EU. Nemalokrat pozabimo, da EU ni sinonim za Evropo in da za mir v Evropi niso zaslužni samo Evropejci, ampak tudi številni drugi posamezniki ter meddržavne organizacije, ki so krojile demokratični napredek, med drugim tudi v obliki krepitve varovanja človekovih pravic na evropskih tleh. Kljub občasnim nazadovanjem je evropska integracija napredovala vrsto let v obliki skupnega premagovanja ovir in predvsem medsebojnega sodelovanja evropskih držav. S tega vidika bi lahko rekli, da je bila evropska integracija uspešna ne samo na svoji celini, pač pa je pomembno vplivala tudi na združevanje na drugih celinah
Ključne besede: NATO, Svet Evrope, Evropska Unija, evropska integracija, Lizbonska pogodba, Listina EU o temeljnih pravicah
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 681; Prenosov: 72
Celotno besedilo (485,13 KB) |
157. Pravna regulacija nezamenljivih žetonov po slovenski in evropski zakonodajiTajda Prašnikar, 2022 Opis: Zaradi odsotnosti pravne regulacije, ki bi izrecno urejala področje nezamenljivih žetonov, je za njihovo opredelitev ter opredelitev razmerij, ki nastajajo znotraj tega okvira, nujna umestitev žetonov v obstoječo veljavno zakonodajo. Največ nejasnosti se pojavlja v povezavi z obsegom lastništva in pravic, ki jih nezamenljivi žeton podeljuje. Namen diplomskega dela je zato predstavitev nezamenljivih žetonov in opredelitev vprašanja, kako pravna razmerja, ki v tem okviru nastajajo, ter stranke znotraj teh razmerij opredeliti po veljavnih zakonih. Diplomsko delo se osredotoča predvsem na evropski regulatorni okvir in znotraj tega na slovensko zakonodajo. Ker nezamenljivi žetoni trenutno ne spadajo pod nobeno obstoječo jurisdikcijo, so znotraj diplomskega dela obravnavani različni zakonski predpisi, ki bi lahko potencialno urejali to področje. Uporabnost določb posamezne zakonodaje se presoja od primera do primera različno. Odvisna je predvsem od tega, iz katerega izvirnega sredstva žeton izhaja, ali je to sredstvo predmet intelektualne lastnine, katere pravice želi lastnik prenesti, ali ima upravičenje za prenos teh pravic ter ne nazadnje kakšna je uporabna vrednost pridobljenega žetona. Zaradi pomanjkanja regulacije na področju nezamenljivih žetonov morajo prodajalci in kupci razumeti obseg pravic in lastništva, ki jih podeljuje nezamenljivi žeton, v skladu z veljavno zakonodajo. Pravna klasifikacija nezamenljivih žetonov je torej odvisna predvsem od uporabnosti, namena in vsebine nezamenljivega žetona. Šele nato je mogoče določiti obstoječ regulativni režim, ki jih zadeva
Ključne besede: blockchain, nezamenljivi žeton, platforma, izvirno sredstvo, lastništvo, licenciranje, avtorske pravice
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 511; Prenosov: 40
Celotno besedilo (537,83 KB) |
158. |
159. Pravna ureditev prebivanja tujcev v Republiki SlovenijiRomanca Anžel, 2022 Opis: Tujec, ki želi dlje časa bivati v Sloveniji, mora za to pridobiti ustrezni vizum ali dovoljenje za vstop in ustrezno dovoljenje za bivanje. V diplomski nalogi »Pravna ureditev prebivanja tujcev v Republiki Sloveniji« je predstavljena pravna podlaga za prebivanje tujcev, pogoji za pridobitev določenega dovoljenja za prebivanje ter vzroki za prenehanje dovoljenja za prebivanje. Temeljna pravna ureditev v Sloveniji na tem področju je Zakon o tujcih (ZTuj-2), kjer je prav tako implementirana zakonodaja institucij Evropske unije. Uvodna poglavja so namenjena spoznavanju osnovnih pojmov in samemu zakonitemu vstopu na ozemlje Republike Slovenije na podlagi vizuma in pravni ureditvi pogojev za pridobitev le-tega. Nadaljnje pisanje je razdeljeno na poglavja, kjer je urejena pridobitev dovoljenja za bivanje za državljane, ki prihajajo iz tretjih držav, to je držav izven območja ozemlja EU in na poglavja, kjer je urejena pridobitev dovoljenja za bivanje za državljane držav Evropske unije in družinskih članov le-teh ter članov družine državljanov naše države v Sloveniji. Za lažji pregled dejanskih razmer glede izdanih dovoljenj za prebivanje je v zadnjem poglavju predstavljena statistika izdanih dovoljenj v zadnjih enajstih letih. Na podlagi analize statističnih podatkov je razvidno, da je kvalitativna pravna ureditev prebivanja tujcev še kako pomemben pravni instrument za vzpostavitev stabilnih razmer v naši državi
Ključne besede: dovoljenje za prebivanje, država članica EU, tretja država, tujec, vizum
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 656; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,20 MB) |
160. Oblike pravnega varstva v postopkih javnega naročanja – pomen uvedbe sodnega nadzora nad odločitvami Državne revizijske komisijeArijana Dronjak, 2022 Opis: Osrednja tema diplomskega dela je pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Sprva so predstavljeni postopki javnega naročanja, temeljna načela, vloga Državne revizijske komisije (DKOM) in nato še vsi postopki pravnega varstva – predrevizijski postopek, ki ga vodi naročnik, revizijski postopek, ki poteka pred DKOM, ter sodni postopek, v okviru katerega je mogoče uveljavljati izpodbojnosti pogodbe, terjati odškodnino za nastalo škodo kot posledico kršitve zakonskih določil pri vodenju postopkov javnega naročanja ali sprožiti upravni spor zoper odločitev DKOM. Posebno pozornost diplomsko delo posveča predstavitvi zadnje novosti, ki jo je pravno varstvo doživelo v letu 2021. Gre za možnost sprožitve upravnega spora zoper odločitve DKOM, ki je specializiran organ, pristojen za odločanje o zakonitosti oddaje javnih naročil, ki ima status tribunala v smislu 267. člena Pogodbe o delovanju EU, kar pomeni, da se šteje kot sodišče države članice. Ne glede na takšno poimenovanje DKOM ne gre enačiti z rednimi sodišči, saj ima DKOM zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da v okviru svojih pristojnosti ne more vsebinsko posegati v odločitev naročnika. Zaradi tega je bila takšna ureditev večkrat postavljena pod vprašaj, če je sploh skladna z evropskim pravnim redom in ali bi bilo morda treba nad DKOM uvesti sodni nadzor. Tem razmišljanjem je pritrdil tudi zakonodajalec, ki je z novelo Zakona o pravnem varstvu javnega naročanja uvedel upravni spor kot pravno sredstvo zoper DKOM in s tem uvedel sodni nadzor nad DKOM. V diplomskem delu sta postavljeni dve hipotezi. Prva pravi, da bo upravni spor privedel k poenotenju prakse na področju javnih naročil in posledično povečal pravno varnost. Ta hipoteza je zgolj delno potrjena, predvsem zato, ker je v letu in pol od uvedbe upravnega spora na razpolago premalo podatkov, na podlagi katerih bi lahko ocenjevali vpliv upravnega spora na prakso. Druga pa pravi, da z uvedbo upravnega spora ni bilo vzpostavljeno polno sodno varstvo. Ta hipoteza je potrjena, saj je v upravnem sporu skladno z ZPVPJN dopustno vložiti zgolj ugotovitveno tožbo. Posledično ne moremo govoriti o polnem sodnem varstvu v smislu 23. člena Ustave Republike Slovenije
Ključne besede: pravno varstvo, javna naročila, upravni spor, DKOM, sodni nadzor
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 521; Prenosov: 49
Celotno besedilo (552,27 KB) |
