Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


121 - 130 / 1866
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
121.
122.
123.
124.
Ugotavljanje skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi
Sara Mlakar, 2020

Opis: V diplomskem delu je predstavljena slovenska ureditev premoženjskih razmerij, ki ponuja dva sistema premoženjskih režimov. Prvi je pogodbeni sistem, ki ga je DZ vzpostavil v svojem 85. členu - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Slednji predstavlja novost in omogoča avtonomijo zakoncev. Drugi sistem pa predstavlja obligatorni način in ima svojo obvezo le takrat, kadar zakonca tega ne uredita drugače. Obligatorni režim predpostavlja tri ločene premoženjske mase. Z vidika ugotavljanja skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi so relevantni vsi našteti. Najpomembnejše premoženje, ki ga tvorita zakonca, je skupno premoženje. Zakonca s tem pridobita poseben status napram okolici. Takšna ureditev je nastala zaradi posebne narave sklenitve zakonske zveze. Zakonca pravno gledano s sklenitvijo zakonske zveze skleneta pravni posel, ki ni ekonomske narave temveč združevanje dveh posameznikov zaradi osebne čustvene povezanosti med njima v skupno življenje. Ravno zaradi narave zakonske zveze, ki ni enoznačna, vsebino dopolnjuje sodna praksa. Težave se pokažejo v sami delitvi skupnega premoženja, kadar zakonca ne soglašata z domnevo enakosti deležev, saj je dokazovanje višine lastnega deleža na strani zakoncev. Pogosto je rezultat odvisen od lastnosti in sposobnosti ter finančnega statusa posameznika. Ker pa skupno premoženje ni edina premoženjska masa, se opredelimo še do premoženjske mase moža in žene, ki predstavlja njuno posebno premoženje. S premoženjem je potrebno delati z vso skrbnostjo, tudi v primeru vlaganja lastnega premoženja v drugo premoženje zakonca. Sporazumi in dogovori so v primeru spora najboljša rešitev za reševanje premoženjskih razmerij med zakoncema.
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 10.02.2022; Ogledov: 303; Prenosov: 0

125.
Vpliv brexita na migracijsko politiko Evropske unije
Robert Beranič, 2021

Opis: Združeno Kraljestvo je 31. januarja 2020 izstopilo iz Evropske unije po popolni ratifikaciji Sporazuma o izstopu. Brexit je prinesel določene posledice na skoraj vseh področjih. Migracijski tokovi in migracijska politika niso izjema. Ko je Združeno kraljestvo izstopilo iz EU, je bilo vprašanje priseljevanja nedvomno obravnavano kot eno najbolj perečih vprašanj, s katerimi se sooča država. Namen naloge je bil proučiti sam brexit in njegov vpliv na migracije in migracijsko politiko v EU. Glede vpliva brexita na migracijske tokove v EU smo ugotovili, da je že sam referendum o brexitu privedel do negotovosti, ki je ogrozila razne vire oziroma pravice migrantov iz EU, vključno z njihovo pravico do prebivanja, vodenja podjetja ali dostopa do socialne varnosti. Vse to seveda vpliva na odločitve glede migracij in posledično na migracijske tokove znotraj EU. Glede vpliva in posledic, ki jih prinaša brexit za migracijsko politiko EU, smo ugotovili, da še ni mogoče podati dokončnega oz. enoznačnega odgovora. Ker usoda brexita na samo EU in tudi ZK še ni povsem jasna, saj se posledice šele kažejo, je tudi vpliv brexita na migracijsko politiko še vedno nekoliko vprašljiv. Rezultati raziskave so namenjeni predvsem širši javnosti za razumevanje mednarodnega dogajanja na področju migracij. Pregledna predstavitev vpliva brexita na migracijsko politiko izpostavlja tiste točke, kjer je potrebno ukrepanje, torej kjer so potrebne spremembe, ukrepi koristni in potrebni za Evropsko unijo. Prispevek je lahko izhodišče stroki, kako naj Evropska unija in tudi Slovenija, poskrbi za migracijsko politiko, migracijsko krizo in prepreči morebitne nezaželene posledice migracij, ki bi se lahko pokazale čez leta ali desetletja.
Ključne besede: migracije, politika, brexit, Združeno kraljestvo, EU
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 313; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (743,12 KB)

126.
Udeležba pri kaznivem dejanju
Matjaž Lipar, 2021

Opis: Vsakokrat, ko je produkt skupnega prizadevanja več oseb uresničitev kaznivega dejanja, mora sodišče ovrednotiti prispevanje (vlogo) vpletenih glede na njihovo prizadevanje k dejanju. Cilj tega je utemeljiti kaznivost vsakega sodelujočega posebej, skladno z njegovim danim prispevkom, teorija pa navaja pojem udeležbe. Smoter individualne odgovornosti pa je jasen: posameznikova kazenska odgovornost mora temeljiti na izpolnjenih predpostavkah kaznivosti. Način obravnave teh oseb so države zasnovale različno, izhajale pa so iz dveh temeljnih principov kazenskega materialne prava, restriktivnega ali ekstenzivnega storilstva. Restriktivno storilstvo ali dualizem udeležbe loči sodelujoče na storilce in druge udeležence in je vtkan v jedro KZ-1 in njegove določbe. Na tej osnovi je postavljena tudi limitirana akcesorna odgovornost udeležencev, ki pri dejanju niso ravnali izvršitveno kot storilci, temveč so svoje sodelovanje pri dejanju omejili na napeljevanje storilca k dejanju ali so samo ravnali v pomoč storilcu, njihova odgovornost pa je odvisna od storilca. Skozi predstavitev vseh temeljnih elementov udeležbe in razjasnitev kriterijev, ki služijo za določanje sodelujočega za udeleženca v tem ožjem pomenu besede, teorija in praksa pokažeta na množico problematično zasnovanih zakonskih določb. Te določbe pri vsakokratnem primeru odpirajo vrsto vprašanj, npr. o času in kraju storitve, kaznovalnih okvirih za udeležence itd., ki že več desetletij, posebej pa v prihodnje, terjajo na temelju stroke poglobljeno in argumentirano razpravo.
Ključne besede: udeležba, limitirana akcesornost, napeljevanje, pomoč
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 353; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

127.
Sovražni govor v praksi Vrhovnega sodišča ZDA
Sara Erdić, 2021

Opis: V današnjem času v javnih razpravah pogosto govorimo o problemu sovražnega govora in pomembnosti njegovega omejevanja. Težava pa je v tem, da o sovražnem govoru ne govorimo kot o pravni kategoriji, ampak ga označujemo kot vsako izražanje nestrpnosti in sovraštva. Da bi razumeli nevarnosti njegovega omejevanja, moramo poznati pomen svobode govora. Svoboda govora je v demokratični družbi ena od temeljnih pravic, brez nje pa si ni mogoče predstavljati izvrševanja drugih pravic, kot je na primer svoboda mišljenja. V demokratični družbi mora biti vsakomur zagotovljeno, da teži k osebnemu in duhovnemu razvoju in samouresničitvi, kar pa ni mogoče brez svobode mišljenja in svobode govora. Hkrati omogoča sodelovanje pri odločanju o zadevah družbenega pomena in je gonilo družbenega napredka. Vsak pravni red pa ji kljub vsemu postavlja meje. Združene države Amerike so v svetu unikum, saj priznavajo izredno široko varstvo svobode govora. Ustava varuje tudi sovražni govor. Ker država vsakega svojega državljana obravnava kot avtonomni in razumni subjekt, mu ne prepoveduje izražanja njegovih prepričanj, tudi kadar so ta skrajna in jih drugi pripadniki družbe ne sprejemajo. Govor je tako varovan, tudi kadar je žaljiv, sovražen in kadar vznemirja. Vseeno pa svoboda govora tudi v ZDA ni absolutna. Obstajajo določene kategorije izražanja, ki jih prvi amandma ne varuje. Katere so te kategorije, je v svoji večdesetletni sodni praksi določilo Vrhovno sodišče ZDA, ki je hkrati izoblikovalo tudi doktrinarne pristope, na podlagi katerih je, v določenih primerih, svobodo govora mogoče omejiti.
Ključne besede: sovražni govor, Vrhovno sodišče ZDA, svoboda govora, prvi amandma, skrajne oblike izražanja
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 462; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (739,91 KB)

128.
Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva
Tjaša Brolih, 2021

Opis: S sprejetjem Družinskega zakonika in Zakona o nepravdnem postopku leta 2019 je prišlo do reforme družinskega prava. Diplomsko delo obravnava postopek za ugotavljanje in izpodbijanje starševstva po novi zakonodaji ter ga primerja s prejšnjo zakonodajo. Z ugotavljanjem in izpodbijanjem starševstva je neločljivo povezana otrokova pravica do poznavanja svojega izvora, ki je v zadnjih letih popolnoma stopila v ospredje. V Sloveniji je razmišljanje o tem, kako daleč naj gre pravo pri prizadevanju za biološko genetično resnico, spodbudilo Ustavno sodišče z odločbo, s katero je razveljavilo objektivni rok, v katerem je lahko otrok vložil tožbo za ugotavljanje očetovstva oziroma materinstva. Država je namreč dolžna zagotoviti ustrezne mehanizme, s katerimi lahko posameznik spozna resnico o svojem izvoru, seveda na način, ki zasleduje sorazmernost in legitimnost. Tako je nova zakonodaja ustrezneje določila roke, v katerih se lahko vlaga predlog, in posodobila seznam aktivno legitimiranih oseb. Postopek je po novem nepravden in se začne na predlog strank. V postopku dokazovanja je najpomembnejša DNK-analiza, ki je najzanesljivejša metoda, s katero lahko ugotovimo biološke starše. Pomembna novost je tudi dolžnost sodelovanja udeleženca z izvedencem v postopku dokazovanja starševstva
Ključne besede: pravica do poznavanja izvora, očetovstvo, materinstvo, Družinski zakonik, nepravdni postopek
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 278; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (423,86 KB)

129.
Kolikokrat in zakaj ne soglašajo sodniki na slovenskem ustavnem sodišču?
Marko Šerbel, 2021

Opis: Magistrsko delo v uvodnem delu predstavi metodologijo dosedanjih tujih raziskav in metodologijo raziskovalne skupine za raziskovanje ideologije na slovenskem ustavnem sodišču. Nato se usmeri v poglobljeno analizo pritrdilnih in odklonilnih ločenih mnenj vseh sestav slovenskega ustavnega sodišča za obdobje od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 pa vse do leta 2016. Največ, 44,3 % nesoglasnih odločb, je bilo v prvem raziskovalnem obdobju, od leta 1993 do leta 1997. V tem obdobju so ustavni sodniki najmanj enotni pri svojih odločitvah. Razlog zato lahko najdemo v tem, da je to obdobje tik po osamosvojitvi Slovenije; ustavno sodišče se je reorganiziralo in postavilo na novo, kar je imelo zagotovo posledice tudi v sami strukturi odločanja ustavnih sodnikov. Drugo opazovano obdobje med leti 2002 in 2006 pokaže že malce drugačen slog odločanja ustavnih sodnikov. Izmed 860 odločitev, ki smo jih analizirali, se ustavni sodniki v tisti sestavi niso strinjali v 21,2 % primerov. V zadnjem opazovanem obdobju, med leti 2011 in 2016, smo v našem vzorcu analize odločb pregledali 417 odločitev, v katerih se ustavni sodniki niso strinjali v 29 % primerov. Tako lahko zaključimo, da se je krivulja nestrinjanj v prvem obdobju najprej dvigala, v drugem obdobju se je pričela spuščati, saj je bilo nestrinjanj manj, v zadnjem obdobju pa se je spet začela dvigati. Pritrdilna in odklonilna ločena mnenja natančno pokažejo ideološko usmerjenost posameznega ustavnega sodnika. Z ločenimi mnenji je ustavnim sodnikom omogočeno, da lahko še dodatno izrazijo strinjanje ali pa nestrinjanje z določeno odločbo ustavnega sodišča oz. posameznim stališčem, ki ga je v dotični zadevi zavzela večina ustavnih sodnikov.
Ključne besede: ustavni sodniki, ideologija, sodniška ideologija, ustavno sodišče, sodstvo, raziskava ideologije
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 302; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

130.
Pravice oseb s posebnimi potrebami v celo življenjskem obdobju
Grega Ratko, 2021

Opis: Z magistrskim delom predstavljamo, kdo so osebe s posebnimi potrebami in njihove značilnosti. V nadaljevanju predstavimo pomembnejše stroke (pravno, zdravstveno in pedagoško), ki odigrajo poglavitno vlogo pri urejanju pravic oseb s posebnimi potrebami. Delo opisuje pravice, ki se dotikajo oseb s posebnimi potrebami v vsakem življenjskem obdobju, in predstavlja, kako so pravice urejene s predpisi in v sami praksi. Podrobneje se osredotočamo na kršitve, ki se dogajajo glede pravic in pomanjkljivosti v pravnih predpisih. Na področju določenih pravic primerjamo, kako so urejene pravice v Sloveniji in v tujih pravnih virih. Namen tega je, da bralec pridobi širšo sliko tega področja in primerjave Slovenije z drugimi državami. Prav tako opišemo pomembnejše Evropske institucije, ki vplivajo na sprejetje ali zaščito pravic in pomembnejše mednarodne ali evropske akte, ki vplivajo na to področje. V zaključnem delu jedra se osredotočimo na lastno raziskavo in predstavimo ugotovitve raziskave. Na podlagi ugotovitev in predstavitev podajamo možne rešitve, ki se dotikajo problematike pri uresničevanju pravic oseb s posebnimi potrebami. V zaključnem delu pridemo do lastnih ugotovitev in sklepanj, če Slovenija zagotavlja in izvršuje pravice.
Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, pravice, kršitve, odločba o usmeritvi, socialno ekonomski status invalidne osebe
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 354; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh