Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: This article examines the relationship between constitutional pluralism and authoritarianism. It does so since the Weiss decision of the FCC spurred unusual attacks on constitutional pluralism. This particular theoretical vision of European integration has been described as inherently dangerous and its abandonment has been called for out of chiefly instrumentalist reasons, in order to prevent constitutional pluralism turning into an autocrats’ refuge. The article argues this critique of constitutional pluralism does not succeed. Due to its truncated, exclusively positivist understanding of constitutional pluralism, it has failed to take into account pluralism’s normative core. The latter presents itself an antipode to authoritarianism, which means that the autocratic regimes simply cannot credibly avail themselves of the theory of constitutional pluralism to justify their authoritarian actions.
Ključne besede: German Federal Constitutional Court, constitutional pluralism, principled legal pluralism, primacy
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 81; Prenosov: 1
Celotno besedilo (171,79 KB)

Opis: Executive Summary • Despite many achievements since independence across social, political, economic and constitutional domains, which are unobjectionable, equally many constitutional and political objectives still need to be met. • Slovenia is unique with its specific model of state-owned capitalism, monopolized by the postcommunist left, that has resulted in the absence of economic pluralism, which consequently stands in the way of all other forms of social pluralism, including the existence of a vibrant pluralist civil society and professional pluralist media. • The relatively small size of the country and the increasing weakness of the state’s formal institutional infrastructure (especially regarding the judiciary) and the growing passivity of the electorate, have enabled strong factional groups to create a parallel infrastructure of decisionmaking, which uses the formal institutions of the state as an instrument for their on-going economic self-enrichment and further entrenchment of their de facto political power. • The dynamics of politics in Slovenia is thus opposite to that in the currently backsliding CEE countries. Rather than seeking a profound change in the society, the political agenda of the contemporary ‘Slovenian new class’ (i.e. the informal power structure undergirding the postcommunist left) is the preservation of the status quo by all means. Whenever this status quo is at least potentially challenged, bitter political and social conflicts, as at present, erupt. • Under the radar of international attention, the specific Slovenian transition has resulted in an institutionally undernourished rule of law system and democratic governance, marked by an implosion of the political space, incessant populism and growing political radicalization in favour of illiberal democracy. The latter has traditionally existed on the (far-)left, but more recently its support started to build also on the former centre-right, which began to voice public support for the actually backsliding CEE countries. • The course of the development of the Slovenian constitutional democracy three decades after the country’s declaration of independence therefore remains uncertain as never before.
Ključne besede: Slovenia, independence, constitutional objectives
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 98; Prenosov: 1
Celotno besedilo (711,08 KB)

Opis: This article sheds light on the academic side of dr. Jože Pučnik. While his civic, dissident and political activities in Slovenia have been well known, his academic work and the political philosophy he developed have been largely neglected. This is unfortunate, as already a cursory insight in Pučnik’s monography on Culture, Society and Technology, such as provided in this article, reveals the richness of his political thought. Pučnik as an intellectual, as a political thinker was not only aware of the main currents of western political philosophy after the WWII, but was also entirely on par with then political and legal thinkers. He had integrated their work into his own political philosophy, which he subsequently applied to the case study of Slovenia, a country that he felt most deeply about.
Ključne besede: Jože Pučnik, Slovenia, constitutionalism, enlightenment, pluralism, democracy
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 70; Prenosov: 1
Celotno besedilo (230,60 KB)

Opis: Notariat je v slovenskem pravosodnem sistemu ponovno prisoten od leta 1994, kar pomeni, da predstavlja pretežno novo institucijo. V okviru magistrskega dela pa smo kljub temu uspeli dokazati, da je ta institucija učinkovito integrirana v pravni okvir, pri čemer je skozi leta mogoče zaznati pozitiven trend njenega poslovanja. Družba se nenehno sooča z različnimi spremembami – družbenimi, gospodarskimi in tehnološkimi, kar zahteva prilagodljivost institucij, zato ni presenetljivo, da tudi notariat potrebuje prilagajanje svojih funkcij in pristojnosti spremembam. Bistvo magistrskega dela je predstaviti vlogo notarja na področju dednega prava. Najprej je opisana funkcija notariata in notarskega poklica, nato pa se delo osredotoča na opredelitev notarjevih že obstoječih pristojnosti v okviru dednopravnega področja. Notar ima že danes precej širok spekter pristojnosti, ki se večinoma izvajajo v preventivnem smislu, torej v obliki predhodnega urejanja premoženjskih razmerij zapustnika. Notarju kot osebi javnega zaupanja pripada pristojnost, da v obliki notarskega zapisa sestavi pogodbe z dednopravnimi posledicami in oporoke, kar prispeva k večji pravni varnosti. Namen magistrskega dela je spodbuditi razmišljanje o možnosti širjenja pristojnosti notarjev, saj v večini držav notarji že imajo širšo vlogo na področju dednega prava, kjer veljajo za glavne akterje tudi v zapuščinskih postopkih. Analizirane so prednosti in slabosti takšne ureditve ter podrobneje proučene specifičnosti pravnih sistemov Avstrije, Hrvaške in Madžarske, kjer je takšen pristop uveljavljen že nekaj časa. Magistrsko delo združuje teoretične in praktične vidike, ki so podprti s statističnimi podatki in sodno prakso, s čimer ponuja celostno sliko obravnavane tematike.
Ključne besede: notariat, notarska listina, dedno pravo, pogodbe z dednopravnimi posledicami, oporoka, zapuščinski postopek, pristojnosti notarjev, preventivna funkcija, pravna varnost
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 382; Prenosov: 31
Celotno besedilo (825,49 KB)

Opis: Prisilno delo predstavlja hud poseg v človekovo dostojanstvo, a kljub temu ostaja zelo razširjena praksa v svetovnem gospodarstvu. Eden od glavnih akterjev pri tem vprašanju so transnacionalne korporacije, katerih globalno poslovanje pogosto presega meje držav, zaradi česar je težko določiti njihovo odgovornost. Evropska unija (EU) ima pomembno vlogo pri reševanju tega razširjenega problema kot velika gospodarska sila ter zagovornica človekovih pravic in dostojnega dela po svetu. V magistrskem delu je bila poglavitno uporabljena analiza relevantnih pravnih aktov. Študija primera je bila uporabljena na primeru Kitajske in Bangladeša z namenom boljšega razumevanja vzrokov prisilnega dela, vloge korporacij in vloge EU pri njegovem odpravljanju. V zaključku je bila pri podaji odgovorov na raziskovalna vprašanja uporabljena sinteza. Namen magistrskega dela je bil analizirati učinkovitost zakonodaje in zunanje politike EU pri reševanju problematike prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah. Ugotovitve raziskovanja kažejo, da se prisilno delo pojavlja zaradi kumulacije vzrokov, kot so revščina, diskriminacija, neformalne oblike dela, migracije, nizki delovni standardi, kršenje pravic delavcev in izkoriščanje korporacij. Pomankanje odgovornosti gospodarskih družb za kršenje človekovih pravic vsekakor pripomore k obstoju prisilnega dela v svetovnih dobavnih verigah. EU uporablja številna sredstva zunanje, trgovinske in razvojne politike z namenom odpravljanja prisilnega dela v tretjih državah, njihova učinkovitost pa je odvisna od specifičnega odnosa z državo, v kateri EU želi spodbuditi spoštovanje človekovih pravic. Nova Uredba o prisilnem delu in Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti postavljata nove standarde v boju proti prisilnem delu v globalnih dobavnih verigah, vendar se postavljajo dvomi o njunem kakovostnem izvajanju v praksi. Hkrati obstaja bojazen, da bi nove zahteve lahko ogrozile konkurenčnost evropskih podjetij v svetovnem gospodarstvu. Delo bo pripomoglo k boljšemu razumevanju priložnosti in izzivov, s katerimi se EU srečuje pri svojih prizadevanjih za odpravo prisilnega dela v državah globalnega juga. Kot tako bo uporabno za raziskovalce, ki se ukvarjajo s področjem varstva človekovih pravic zunaj meja EU.
Ključne besede: prisilno delo, globalne dobavne verige, človekove pravice v gospodarstvu, skrbni pregled, Evropska unija, Uredba o prisilnem delu
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,64 MB)