Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 50 / 1504
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Nastanek države v mednarodnem pravu
Polona Mlakar, 2019

Opis: Magistrsko delo sistematično obravnava montevidejske kriterije za nastanek države, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o nastanku države. Poleg klasičnih montevidejskih kriterijev, osnovanih na načelu učinkovitosti, smo obravnavali tudi dodatne relevantne kriterije. Podrobneje smo proučili dodatni kriterij priznanja, razlike med deklaratorno ter konstitutivno teorijo in učinke kolektivnega (ne)priznanja. Obravnavali smo tudi razmerje med državnostjo in samoodločbo. O tej smo ugotavljali, ali jo uvrščamo med pravice ali načela. Z deduktivno-analitično metodo smo tako ugotovili, da nastanek države spada na področje mednarodnega prava, razen nekaterih izjem v povezavi s tem. Deskriptivna metoda nam je koristila za opis vseh kriterijev v povezavi z nastankom države, uvrščanje samoodločbe ter za opis mednarodnopravnih pogojev za nastanek države. Prav tako smo z opisno metodo proučili načine nastankov držav in entitet s posebnimi statusi. S primerjalno-pravno metodo smo utemeljili, kateri kriteriji za nastanek države so bili uporabljeni na konkretnih primerih. Z zgodovinsko metodo pa smo si kronološko prikazali uporabo kriterijev in drugih institutov na konkretnih primerih, pred drugo svetovno vojno in po njej. Na podlagi uporabljenih metod smo tako nazorno prikazali, da je kljub pravno določenim kriterijem včasih težko določiti, kdaj država dejansko nastane, se nadaljuje ali izumre. Proces nastanka držav tako še vedno ni popolnoma zaključen, kar je zanimivo za prihodnost obstanka države kot subjekta mednarodnega prava.
Ključne besede: montevidejski kriteriji, nastanek države, državnost, mednarodno javno pravo, načelo učinkovitosti
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (795,30 KB)

42.
Reševanje sporov v kombinaciji z uporabo pravil, ki urejajo premoženjske odnose med zakoncema, in v razmerju do tretjih oseb
Toni Krušnik, 2019

Opis: Magistrsko delo obravnava kombinacijo pravil, dolžnosti in premoženjskih razmerij, ki so značilna za življenje v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti. Osnovni vir, ki je podlaga za razumevanje pravic, dolžnosti in premoženja zakoncev in zunajzakonski partnerjev, je pred kratkim sprejeti Družinski zakonik. Magistrsko delo je preplet družinskega, dednega, nepremičninskega in zavarovalniškega prava. Osnova je družinsko pravo, kjer večji del pozornosti namenimo novemu institutu - Pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij oziroma ženitni pogodbi, ki omogoča zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, da se dogovorita o medsebojnem premoženjskem režimu za čas trajanja zakonske zveze in tudi za stanje, ki bo nastopilo ob morebitni razvezi zakonske zveze. Vsekakor pa ni mogoč dogovor, kaj se zgodi s premoženjem v primeru smrti enega od zakoncev. Takrat nastopi zakonodaja s področja dedovanja, kjer zakonec ali zunajzakonski partner lahko deduje na podlagi zakonitega dedovanja po drugem zakoncu le v prvem ali drugem dednem redu. Ravno za primere smrti med zakonci v zadnjem času prevladuje trend, da sklepajo življenjska zavarovanja in na takšen način zaščitijo družino za primere, da bi se kateremu od zakoncev zgodilo kaj nepričakovanega. Žal pa nekateri vse te ugodnosti, ki nam jih ponujajo zavarovalnice, izkoriščajo na način okoriščanja, kot je v zadnjem času v ospredju poskus zavarovalniške goljufije Odrezana roka.
Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, zakonec, ženitna pogodba, premoženje med zakoncema
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 156; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (850,32 KB)

43.
Pravno-etični vidiki zaupnega razmerja med odvetnikom in stranko
Mia Stanimirović, 2018

Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 123; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

44.
45.
Notar
Luka Pasar, 2018

Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 76; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

46.
Prepoved suženjstva in novodobno suženjstvo
Kaja Kramar, 2018

Opis: Zadnji dve stoletji in pol sta bili priča izredni spremembi v dojemanju in sprejemanju pojma suženjstva. Vzroki, ki so skozi zgodovino pripeljali do prepovedi suženjstva, so različni. Rečemo lahko, da se s prepovedjo suženjstvo v svetu ni končalo, temveč je dobilo nove razsežnosti in oblike. Današnje suženjstvo je globalizirano, kar pomeni, da so si oblike suženjstva v različnih delih sveta vedno bolj podobne. Vedno bolj so si podobni načini izkoriščanja, ki jih uporabljajo izkoriščevalci, in vloga, ki jo v državnih ekonomijah zasedajo sužnji % da jim prinašajo dobiček. Dejstvo je, da so rasne razlike med ljudmi oziroma rasna pripadnost ljudi, ki so zasužnjeni, v primerjavi z zgodovino vse manj pomembne. Dobički, ki jih prinaša zasužnjevanje, so danes mnogo večji, kot so bili nekoč; poleg tega je cena sužnjev v primerjavi s časom pred prepovedjo suženjstva mnogo nižja. Sužnji so v modernem času potrošno blago, vežejo jih krajša razmerja z izkoriščevalci, medtem ko je suženjstvo v preteklosti običajno pomenilo dosmrtno razmerje. Cene sužnjev so v primerjavi s preteklostjo toliko nižje, da je na trgu več ponudbe kot povpraševanja. Poleg tega se njihova delovna sposobnost ni zmanjšala, kar pomeni, da lahko izkoriščevalci danes z enakim oziroma manjšim vložkom ustvarjajo večje dobičke. S tem se je ustvarila dobičkonosnost suženjstva. Lahko bi celo rekli, da so bili sužnji nekoč dragocene naložbe, zaradi česar so njihovi lastniki bolje skrbeli za njihovo zdravje, medtem ko so danes zamenljivi, potrošni. Poniževalna in kaznovalna funkcija se izgubljata v naprednejših državah, medtem ko v manj razvitem svetu lahko še vedno ostajata celo v enakem obsegu. Zanesljivi podatki o obstoju teh funkcij ne obstajajo iz razlogov, kot so neprijavljanje dejanj, neizobraženost ali nezmožnost žrtev in vpletenost držav samih v tovrstno izkoriščanje oziroma splošno zanikanje obstoja problematike. Zaradi globalizacije in njenih posledic so se pojavile nove oblike suženjstva. Najpomembnejši vzrok za to so velike razlike med revnimi in bogatimi, revščina in slaba izobrazba ter posledično povečevanje ranljivosti določenih skupin ljudi, ki so zaradi tega bolj izpostavljene. Države se problematike suženjstva lotevajo s preventivnimi dejavnostmi, kot je ozaveščanje in izobraževanje potencialnih žrtev in drugih oseb, ki so v stiku z žrtvami oziroma potencialnimi žrtvami, ter s kurativo, kot je sankcioniranje in preiskovanje kršitev.
Ključne besede: suženjstvo, prisilno delo, dolgovna odvisnost, prisilne poroke, trgovina z ljudmi, prepoved suženjstva, Društvo Ključ, primerjalno ustavno pravo, mednarodno pravo
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 137; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

47.
Lažni stečaj - inkriminirano kaznivo dejanje
Bojana Kračan, 2018

Opis: V magistrskem delu z naslovom Lažni stečaj % inkriminirano kaznivo dejanje sem raziskovala področje stečaja oz. določene poslovne odločitve in ravnanja, ki so inkriminirana v kazenskem zakoniku ter opredeljena kot kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem. Uvodoma so predstavljena stališča nekaterih teoretikov v zvezi z opredelitvijo gospodarske kriminalitete, gospodarskega kazenskega prava in gospodarskih kaznivih dejanj. V nadaljevanju sledi hrvaška zakonodajna ureditev s področja stečaja podjetij, pravna umestitev ter preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj pri naših hrvaških kolegih. Ob tem je pomemben tudi statističen vpogled v leta med 2010 in 2015, ki nam je omogočil primerjavo s slovensko statistično zgodbo. Hrvaški ureditvi sledi analiza slovenske pravne ureditve stečajnih postopkov in statistični prikaz pregleda kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem med leti 2006 in 2015. Posvetila sem se tudi raziskovanju ključnih dejavnikov konkretnega kaznivega dejanja, zajela izvršitvene oblike, oblike udeležbe, krivde in pravne opredelitve ter se osredotočila na njegovo dokazovanje ter ustreznost pravne kvalifikacije. Probleme pri obravnavi predmetnega kaznivega dejanja sem izpostavila na pravnem in izvedbenem nivoju ter iskala rešitve zanje in morebitna nova izhodišča. Umestila sem vlogo tožilstva, UPPD, KPK, policije in medijev, v povezavi s kaznivim dejanjem povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem ter ugotavljala ustreznost povezanosti in način sodelovanja med državnimi organi.
Ključne besede: lažni stečaj, bankrot, kazniva dejanja, goljufija, gospodarski kriminal, stečajni postopki, Slovenija, Hrvaška, kazensko pravo
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 99; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (932,89 KB)

48.
Pravne osnove inovativnega poslovnega modela sanacije večstanovanjskih objektov
Rok Jereb, 2018

Opis: Živimo v času, ko je zavedanje o zdravem načinu življenja in zmanjševanje vpliva posameznika na okolje ena od pomembnejših tem vsakdana. Posamezniki želimo živeti kakovostno, pri tem pa kar najmanj obremenjevati okolje, zato so prenove starejših objektov vsakdanja stalnica. Stanovanjski fond je namreč dosegel točko, ko so potrebna visoka vlaganja za ohranitev funkcionalnosti objektov. Za doseganje želenega udobja starejši objekti namreč zahtevajo veliko energije, kar ob visokih cenah energentov pomeni veliko finančno breme za stanovalce. S tega vidika so prenove objektov, kjer ob implementaciji sodobnih rešitev povečamo udobje ob zmanjšanju porabe energije, ekonomsko upravičene in smiselne. Prenova večstanovanjskega objekta je še posebno zahteven izziv. Ne gre le za izziv tehnične in ekonomske narave, izzivi se pojavljajo pred stanovalci, upravniki ter vsemi vpletenimi v prenovo večstanovanjskega objekta. Izvedba sanacije skladno z zakonodajo in pravno ustrezno zahteva poznavanje izredno različnih zakonodajnih področij. Celovita prenova večstanovanjskega objekta je veliko finančno breme, prav zato je treba razviti inovativne poslovne modele in ustrezne pravne podlage, ki omogočajo bolj fleksibilne pristope k sanacijam. Namen mojega dela je predstavitev pravnih osnov, ki omogočajo izvedbo sanacije večstanovanjskega objekta. Predstavljeni so različni vidiki sanacije večstanovanjskega objekta in možnosti za lažjo izvedbo celovite sanacije.
Ključne besede: večstanovanjski objekti, sanacija, inovativni poslovni model, etažni lastniki, Eko sklad, finančna konstrukcija, management nepremičnin
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 126; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

49.
50.
Otroci v kazenskem postopku
Maruša Malovič, 2018

Opis: Kot otroka štejemo vsako osebo, ki še ni dopolnila 18 let. V diplomski nalogi sem obravnavala otroke, vpete v kazenski postopek v dveh različnih vlogah, kot storilce in kot žrtve kaznivih dejanj. V obeh omenjenih primerih so otroci obravnavani drugače kot odrasle osebe. Razlog za to izhaja iz psihične zrelosti otroka in njegovega razvoja. Pri otrocih, storilcih kaznivih dejanj, gre za osebe s še nerazvitim čutom za moralo, hkrati pa še ne popolnoma razvito osebnostjo. Zaradi narave kaznivih dejanj otrok in razlogov, zakaj otroci v takšna dejanja zapadejo, se zanje najpogosteje uporabljajo vzgojni ukrepi. Ti velikokrat služijo tudi kot preventivni ukrep, da otrok ne izvrši kaznivega dejanja. Mladoletni storilci kaznivih dejanj se obravnavajo alternativno. Pomembno vlogo pri obravnavanju otrok storilcev kaznivih dejanj ima za države članice Evropske unije Direktiva (EU) 2016/800 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku. Kadar so otroci žrtve kaznivih dejanj, se pri obravnavanju teh otrok daje poseben pomen preprečevanju sekundarne viktimizacije žrtev. Žrtve se zato obravnavajo drugače, kot bi se, če bi žrtev bila odrasla oseba. Evropska unija svojih članicam nalaga smernice obravnavanja otrok kot žrtev kaznivih dejanj in v Direktivi 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj. Slovenija sledi evropskim trendom glede te problematike in v zadnjih letih aktivno izboljšuje položaj otrok, kadar so ti vpeti v kazenski postopek kot žrtve kaznivih dejanj.
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 114; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh