51. |
52. Pravna ureditev gospodarske diplomacije med Slovenijo in ItalijoTine Makovec, 2016 Opis: V diplomski nalogi z naslovom ''Pravna ureditev gospodarske diplomacije med Slovenijo in Italijo'' je opisano in opredeljeno gospodarsko razmerje in sam proces razvoja tega razmerja oziroma odnosov med Slovenijo in Italijo.Zato diplomska naloga na samem začetku obravnava zgodovino pomembnih dogodkov in pot ustvarjanja odnosov med tema dvema državama. Po poglobljenem vpogledu v razvoj oziroma ustvarjanje odnosov med državama se diplomska naloga loti samega pomena gospodarske diplomacije in seveda opiše izvor in kratko zgodovino tega pojma oziroma pravilno te discipline kot dela diplomacije. Po sami obrazložitvi pojma gospodarske diplomacije in njegove vloge v odnosih med državami nasploh, pa se naloga loti konkretne ureditve gospodarske diplomacije znotraj vsake države posebej in pa seveda odnosa med obema državama, to je Republike Slovenije in Republiko Italijo. Tu je predvsem mišljeno, kako je z notranjim pravom urejeno področje gospodarske diplomacije znotraj Slovenije in prav tako Italije. Opisane so tudi nekatere institucije, ki se v posamezni državi ukvarjajo z gospodarsko diplomacijo. Po vpogledu v notranjo ureditev gospodarske diplomacije v državah pa se naloga loti mednarodne ureditve gospodarskih diplomacij držav Slovenije in Italije. Naloga opisuje mednarodne dogovore, ki so bile posledice dogovarjanja in sodelovanja več držav, in dogovore, ki so bili posledica dogovarjanja Slovenije in Italije. Podrobneje so tudi opisani dogovori, ki so glede na svoj sprejem relativno mladi in imajo danes pomemben vpliv na odnos med državama. Za lažje razumevanje celotne tematike, pa diplomska naloga opisuje in razlaga tudi pomen in nastanek mednarodnega prava oziroma mednarodnih sporazumov, ki so bistvenega pomena za diplomsko nalogo. Diplomska naloga se zaključi z mnenjem o pravni ureditvi gospodarske diplomacije med Slovenijo in Italijo. Poleg mnenja o ureditvi pa navaja tudi mnenje o možnostih izboljšanja in samo primerjavo urejenosti gospodarske diplomacije v vsaki državi posebej.
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 76; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (925,79 KB) |
53. |
54. |
55. |
56. |
57. Imuniteta diplomatskih in konzularnih prostorov v luči primera KhashoggiKristina Frančiška Samsa, 2020 Opis: Države so že od antičnih časov priznavale poseben status tujih predstavnikov, zato so nekatera temeljna načela, ki se nanašajo na take predstavnike in prostore, v katerih delujejo, kot na primer nedotakljivost diplomatskih prostorov, stare kot prve civilizacije. Od takrat se je diplomatsko pravo nenehno razvijalo in spreminjalo, vendar so bistvena načela preživela ta razvoj. Pravila diplomatskega prava se nanašajo na vse države, saj ga le-te uporabljajo vsak dan v odnosih med seboj. Pravila diplomatskega prava so bila v veljavi že veliko pred sprejetjem temeljne kodifikacije Dunajske konvencije o diplomatskih in konzularnih odnosih. Nedavni dogodki so pokazali tendenco diplomatov in konzulov, da ne upoštevajo zakonodaje države sprejemnice, in tendenco k uveljavljanju diplomatske imunitete, da bi se izognili odgovornosti za storjena dejanja. Diplomatska imuniteta ima močan temelj, vendar morajo razlogi za njeno upravičenje biti uravnoteženi s potrebo po preprečevanju diplomatskega kriminala in potrebo po zaščiti pravic žrtev. Tako prihaja do kršitev diplomatske imunitete, ki posledično pomenijo kršitev mednarodnega prava. Problematika imunitete diplomatskih in konzularnih prostorov je prikazana na primeru umora novinarja Jamala Khashoggija. Novinarja in kritika savdske oblasti so ubili v konzularnih prostorih Savdske Arabije v Turčiji. Gre za hudo kaznivo dejanje storjeno v konzularnih prostorih, s strani oseb, ki naj ne bi bile varovane z diplomatsko imuniteto. Usmrtitev Khashoggija je pomenila vsaj tri različne kršitve mednarodnega prava. Zaskrbljujoče je, da je uboj Khashoggija doslej povzročil malo učinkovitih mednarodnih odzivov, bodisi pravnih, političnih ali diplomatskih. Pojavi se vprašanje, ali obstajajo učinkoviti mehanizmi za sankcioniranje kršitev diplomatskih imunitet.
Ključne besede: nedotakljivost, Jamal Khashoggi, univerzalna jurisdikcija, mednarodna skupnost
Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 259; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,02 MB) |
58. Tehnologije za preučevanje in usmerjanje potrošniškega vedenja v nasprotju s pravico do kognitivne svobode in avtonomije razmišljanjaNika Vogrinčič, 2019 Opis: Namen tehnologij za preučevanje in usmerjanje potrošniškega vedenja je slediti navadam in 'klikom' potrošnika in nato na podlagi pridobljenih podatkov ustvariti profil potrošnika in mu ob obisku spletnih strani prikazovati oglase, vezane na njegova zanimanja; najbolj poznani so piškotki. Pri raziskovanju teme sem uporabila sekundarno analizo podatkov, ki so bili zbrani do danes, čeprav jih glede na novejšo tematiko ni bilo veliko. Posledično sem uporabila vire, ki se nanašajo na sorodne teme in jih skušala povezati z izbranim področjem. Poleg tega sem pregledala tudi sodno prakso in tako skušala ugotoviti, kako sodišče razlaga nekatere izbrane človekove pravice in katerim daje prednost. Na koncu sem uporabila anketo kot metodo zbiranja podatkov in tako ugotovila, da se potrošniki pri uporabi spleta zavedajo manipulacij s strani oglaševalcev; usmerjanje pa na njih deluje le redko. Namen dela je bil ugotoviti, kaj lahko pravo naredi, da zaščiti pravice uporabnikov spleta, in dobiti odgovore na to, ali in katere nove človekove pravice bi bilo potrebno vpeljati v obstoječe pravne ureditve, da se prepreči ali vsaj omeji poseganje podjetij na spletu v posameznika. V svoji nalogi sem poleg obstoječih pravic predlagala uvedbo nekaj novih, s katerimi bi bil um človeka bolj zaščiten: kognitivno svobodo, avtonomijo mišljenja, pripravljenost tveganja in pravico do samostojnega odločanja. Moja raziskava je namenjena predvsem pričetku razprave o prilagoditvi prava novim tehnologijam. Predlagam dve rešitvi. Prva je razširitev razlage že obstoječih pravic, druga pa je uvedba novih pravic, ki sem jih v svojem delu tudi predlagala.
Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 199; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,18 MB) |
59. Boj proti goljufijam in zaščita finančnih interesov Evropske Unije v Republiki SlovenijiTjaša Završnik, 2019 Opis: Zaščita finančnih sredstev in interesov Evropske unije je določena že v sami PDEU, ki v členu 310(6) določa, da Unija ter države članice preprečujejo goljufije in pa vsa druga nezakonita dejanja, katera škodijo finančnim interesom Unije. Najmočnejša obramba pred morebitnimi goljufijami je prav gotovo dobro zasnovan in upravljan sistem notranjega nadzora. Redna administrativna preverjanja morajo biti temeljita, kontrole na kraju samem, ki so povezane z njimi, pa morajo temeljiti na oceni tveganja in se izvajati v dovolj velikem obsegu. Uredba 1303/2013/ES nalaga državam članicam, da za namen učinkovitega upravljanja Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 vpeljejo tudi učinkovite ter sorazmerne ukrepe za preprečevanje goljufij. Slovenija je na tem področju sicer sprejela kar nekaj ukrepov (ustanovitev AFCOS, navodila Organa upravljanja, itd.). Upoštevajoč podatke Poročila Evropske komisije Evropskemu parlamentu ter svetu, pa izhaja, da je Slovenija v letu 2017 Evropski komisiji poročala o dveh sumih kaznivega dejanja goljufije na škodo EU (v skupni vrednosti 2 553 647 EUR) ter o 41 primerih nepravilnosti, ki niso imele znakov goljufij (v skupni vrednosti 1 438 319 EUR). To kaže na dejstvo, da je bila Slovenija uspešna pri zaznavi goljufij in nepravilnosti ne pa pri preprečevanju le teh. Več pozornosti bo tako potrebno nameniti preventivi, predvsem na področju javnih naročil, ki je svoje zapletenosti in velikosti finančnih tokov, ki jih ustvarja, ter tesnega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, najbolj izpostavljeno potrati, goljufijam in korupciji.
Ključne besede: skladi EU, goljufija, ukrepi proti goljufijam, javna naročila, preventiva, magistrske naloge
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 296; Prenosov: 47
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
60. Preprečevanje pranja denarja v bančništvuAleksandra Perić, 2019 Opis: Predstavljajte si kriminalca, ki je milijonar, a je sredstva pridobil na nezakonit način. Sredstva bi rad uporabljal in jih vložil v nakup prestižnih stvari, a tega ne more storiti, ker bi plačevanje z gotovino delovalo zelo sumljivo. Premoženje mora prikazati na način, kot da ga je pridobil legalno - mora ga "oprati". Šele po tem, ko bo denar plasiran v gospodarski obtok, s čimer bo imel navidezno legalizirano podlago, ga bo lahko uporabljal za nakup raznih materialnih dobrin, ali pa ga bo položil na bančne račune. Ker je sledljivost izvora teh sredstev zahtevna, skoraj nemogoča, pralcu denarja ne bo mogel nihče dokazati izvršitve tega kaznivega dejanja in ga za to ustrezno sankcionirati. Pranje denarja je skoraj nemogoče izkoreniniti, lahko pa z ustreznimi predpisi in procesi vzpostavimo učinkovite politike proti pranju denarja, stremimo k ozaveščanju ljudi, s tem zmanjšamo njegovo razširjenost, nenazadnje pa tudi moč pralcev denarja. Najpomembnejšo nalogo v uresničevanju zgoraj napisanega imajo finančne ustanove, med katerimi izstopajo banke. Samo z učinkovitimi bančnimi sistemi proti pranju denarja in dobrim sodelovanjem bank, uradov, policije, tožilstev in sodišč lahko stremimo k uspešnejšemu preprečevanju tega kaznivega dejanja. Magistrsko delo obravnava navedeno tematiko, predstavi vse najpomembnejše pojme s tega področja, njegove faze in načine. Zajema tudi predstavitev najpomembnejših mednarodnih aktov in organov ter predstavi slovensko zakonodajo s tega področja. V delu lahko najdete tudi predstavitev dela Urada za preprečevanje pranja denarja, kot tudi primerjavo poročil uradov iz izbranih držav, nazadnje pa se magistrsko delo usmeri v vzpostavitev sistema za preprečevanje pranja denarja v izbrani banki.
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 252; Prenosov: 48
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
