Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


51 - 60 / 1673
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Primerjava pravne podlage pri odcepitvi Slovenije s katalonskimi osamosvojitvenimi težnjami
Žiga Smolnik, 2021

Opis: V tem delu obravnavamo primerjavo uspešne slovenske osamosvojitve z do tedaj neuspešno katalonsko odcepitvijo, osredotočamo pa se predvsem na možnosti, ki jih Kataloncem ponuja njihovo notranje državno pravo in mednarodno pravo, ter kako so reagirala sodišča v enem oziroma drugem primeru. Kronološko obdelamo tako slovensko osamosvojitveno pot, kot katalonska prizadevanja po neodvisnosti, na koncu pa za lažjo predstavo o položaju Katalonije opišemo še primera odcepitve Kosova in nacionalističnega gibanja na Škotskem. Uporabljamo primerjalno metodo, saj konstantno primerjamo en primer z drugim, zgodovinsko metodo, ko opišemo potek razvoja slovenskega in katalonskega naroda ter njuna položaja skozi zgodovino, analitična metoda pride v poštev predvsem pri analiziranju sodb oziroma odločb in pri analizi zakonodaj ene in druge skupne države oziroma ene in druge zakonodaje določene enote, pri opisovanju političnih sistemov znotraj posamezne skupne države pa je uporabljena deskriptivna metoda. Namen magistrskega dela je predvsem z vidika pravne podlage osvetliti, zakaj je bila slovenska osamosvojitev razmeroma hitra in uspešna ter zakaj imajo pri tem Katalonci toliko težav. Poleg tega bistvenega vprašanja in iskanja odgovora nanj, je namen dela tudi raziskati možnosti, ki jih Katalonija ima za dosego svojega cilja, in oceniti, ali je to trenutno realno.
Ključne besede: Katalonija, samoodločba, odcepitev, Slovenija, narod
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 168; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

52.
Standardi ustavnih ureditev držav "novih demokracij"
Mateja Cep, 2021

Opis: Demokracija je kot vsi družbeni pojavi, interpretativen pojem, katerega vsebina je odvisna od institucionaliziranih praks. Oblikovanje ustavnih sistemov je za državo eden izmed bistvenih temeljev, ki morajo biti trdno in kvalitetno postavljeni. Na teh temeljih se namreč uresničujejo ustavne vrednote v praksi. V začetku devetdesetih let so se države družbeno in politično transformirale. Krog držav, ki ga bomo skozi magistrsko delo analizirali, tudi skozi sodno prakso njihovih ustavnih sodišč, uvrščamo med države ''novih demokracij''. To so Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Kazahstan, Kirgizistan, Mongolija, Ruska federacija, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan. Navedene države so se bistveno geografsko in politično spremenile po razpadu Sovjetske zveze.1 Vzpostavitev trajnega miru, po koncu vojne je bil ideal, ki so ga začele vztrajno zasledovati vse države, hkrati pa so se izbrane države znašle pred pomembno nalogo, ki jo prinese sprejetje ustave za državo. Skozi magistrsko delo bomo natančno pregledali izbrane države in strnili bistvene standarde, ki jih zasledujejo skozi pravni sistem. Določnost in jasnost pravnih norm namreč bistvena za uvajanje učinkovitega sistema. Novoustanovljene države se srečujejo tudi s potrebami na novoustanovljenih demokratičnih vrednot, ki se srečajo s splošnimi, že ustaljenimi demokratičnimi vrednotami.2 Pri oblikovanju pravne države imajo pomembno vlogo tudi posvetovalne institucije, ki pomagajo mladim demokracijam s sodelovanjem in deljenjem izkušenj. Kot univerzalni dejavnik demokratizacije družbe in države, organi za ustavno presojo veljajo za ključni člen družbe in pravne države, zato bomo analizirali tudi njihovo vlogo in bistven doprinos pri oblikovanju ustave.3
Ključne besede: ustavno pravo, države novih demokracij, ustavni standardi, beneška komisija, evrazijsko združenje organov za presojo ustavnosti
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

53.
Uvedba sistema prednostnega glasu kot ena izmed možnosti uresničitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-32/15
Rebeka Ostrovršnik, Arne Mavčič, 2021

Opis: Dve najpomembnejši vprašanji, s katerima se stroka in politika že dolgo časa ukvarjata, sta vprašanje skladnosti volilnega sistema, kot je določen v Zakonu o volitvah v DZ z Ustavo RS, in vprašanje njegove primernosti za naše politične razmere. Ta tematika je z odločbo Ustavnega sodišča U-I-32/15, ko je slednje na zahtevo Državnega sveta presojalo ustavno skladnost Zakona o volitvah v državni zbor in Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, zopet postala aktualna. Ustavno sodišče v omenjeni odločbi zapiše, da volilni sistem v veljavni ureditvi ni neskladen z ustavo, pri čemer je izbira med načini glasovanja o kandidatih vprašanje primernosti zakonske ureditve, ki spada v polje proste presoje zakonodajalca. Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-32/15 tako narekuje predvsem ustrezne spremembe in dopolnitve 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor v zvezi z mejami volilnih okrajev. Diplomsko delo predstavlja veljavni volilni sistem in različne oblike prednostnega glasu, prav tako pa razčlenjuje različne vidike uvedbe t. i. preferenčnega glasu kot ureditve, ki bi hkrati %rešila% vprašanje meja volilnih okrajev, ki ga naslavlja odločba US RS U-I-32/15, saj bi se ti ohranili zgolj na administrativni ravni.
Ključne besede: volilni sistem, sistem prednostnega glasu, volitve poslancev v državni zbor, volilna pravica, volilna udeležba
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 159; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

54.
Pravica do zasebnosti pri prikritih preiskovalnih ukrepih policije
Nastja Fuks, 2021

Opis: Pravica do zasebnosti je ena izmed osebnostnih pravic, urejenih v 35. členu Ustave Republike Slovenije. Kot temeljna človekova pravica uživa ustavno varstvo, zavarovana pa je tudi z nacionalnimi in mednarodnimi institucijami oziroma akti. Posameznika varuje pred vsakršnimi posegi državne oblasti in javnosti v njegovo življenje. Govorimo o delu človekovega obstoja, ki mora zavoljo pravilnega razvoja posameznikove osebnosti in ohranitve duševnega miru ostati zunaj sfere družbenega nadzora. Ima absolutni značaj, kar pomeni, da učinkuje zoper vsakogar (erga omnes), ki bi neupravičeno posegel vanjo. Hiter razvoj tehnologije, ki je značilen za sodobno družbo, pa uvaja bolj ali manj izdelane oblike nadzorovanja, s katerimi je mogoče slikovno in zvočno opazovati tako širšo javnost kot posameznike. Policija kot državni organ, ki preiskuje kriminalna dejanja in uporablja omenjena sredstva, ima tako na voljo prikrite preiskovalne ukrepe za odkrivanje vseh oblik kriminala. Najpomembnejši značilnosti prikritih preiskovalnih ukrepov sta tajnost izvajanja in močan poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ter s tem tudi v ustavno pravico do zasebnosti. Prikriti preiskovalni ukrepi veljajo za tista policijska pooblastila, ki najgloblje in najintenzivneje posegajo v človekovo pravico do zasebnosti, zaradi česar je dopustnost takšnega posega izključno odvisna od presoje posameznega sodišča.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, varstvo zasebnosti, prikriti preiskovalni ukrepi, predkazenski postopek, policija
Objavljeno: 07.07.2021; Ogledov: 234; Prenosov: 0

55.
Medijsko poročanje v kazenskih postopkih, meje svobode izražanja in domneva nedolžnosti
Danijela Mitrović, 2020

Opis: Brez svobode izražanja in svobodnih medijev ni demokracije. Naloga medijev je informirati javnost. Javnost pa ima pravico biti obveščena. Svoboda izražanja je ena najpomembnejših osebnostnih pravic. Pri tej pomembni ustavni pravici pa pogosto prihaja do kolizije z ravno tako pomembno pravico, pravico do zasebnosti in temeljno predpostavko poštenega sojenja domneve nedolžnosti. Ustavno načelo "In dubio pro reo" pravi, da vsakdo velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Obdolženec pa je lahko pasiven in ga nihče ne sili k izpovedi zoper sebe. Domneva nedolžnosti torej lahko "pade" šele s pravnomočno odločitvijo. Mediji pogosto poročajo o kazenskih zadevah že v predkazenskem postopku. Obveščajo javnost o kaznivem dejanju in obdolžencu, pravzaprav že takrat, ko še nihče ni obsojen. Pomembno pa je dejstvo, da je oseba v postopku še vedno obdolženec in še vedno velja domneva nedolžnosti, torej je še vedno nedolžna. Med naslovi in pasicami novic pa tudi med vrsticami in načinu poročanja novinarjev javnost pogosto ne razume, da je oseba o kateri novinar poroča še vedno nedolžna, dokler ji krivda ni dokazana. Javnosti je obdolženec pogosto predstavljen kot bi bil že obsojen, torej je v očeh javnosti kriv. Še več, poročanju novinarja velikokrat sledi še število let, ki jih bo "obsojeni" moral "odsedeti". Javnost običajno takšno poročanje razume, kot "kriv je" in "kaznovan bo". Tudi kamere pogosto posnamejo hišne preiskave, kjer je obdolženec vklenjen v lisice. Ti posnetki pa se predvajajo v najbolj odmevnih informativnih oddajah z visoko gledanostjo.
Ključne besede: svoboda izražanja, mediji, javnost, osebnostne pravice, domneva nedolžnosti
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 0

56.
Prosti preudarek v upravnem postopku
Maruša Fortun, 2020

Opis: Prosti preudarek pomeni, da lahko uradna oseba na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v ugodnem ali neugodnem izidu za stranko. Pojem prosti preudarek ima v slovenskem jeziku več sinonimov, kot so ''diskrecija'', ''diskrecijska pravica'', ''diskrecijsko pooblastilo''. Najpogosteje se odloča po prostem preudarku v konkretnih upravnih zadevah, torej v okviru upravnega postopka, katerega rezultat je posamičen upravni akt, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Uradna oseba pri odločanju na podlagi diskrecijske pravice izmed več pravno dopustnih odločitev izbere tisto, ki je glede na okoliščine konkretnega primera in javno korist najbolj ustrezna, primerna oziroma smotrna. Odločba, izdana na podlagi diskrecijske pravice, mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Takšna odločba mora vsebovati navedbo predpisa, ki uradno osebo pooblašča za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ter mora biti obrazložena predvsem v tistem delu, kjer je bila diskrecija uporabljena. Odločanje po prostem preudarku je pravno vezano. Pri njem je potrebno upoštevati tako načelo zakonitosti, ki preprečuje samovoljno odločanje, kot tudi načelo enakega varstva pravic in načelo sorazmernosti, ki uradno osebo zavezuje, da v podobnih primerih sprejema podobne odločitve, v različnih primerih pa sprejema tako različne odločitve, kot je to proporcionalno z razlikami, ki obstajajo v dejanskem stanju posameznih primerov.
Ključne besede: prosti preudarek, diskrecijska pravica, zakonsko pooblastilo, pravna vezanost, obrazložitev odločbe, javni interes, upravni postopek, orožje
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 181; Prenosov: 0

57.
Ekološki vidik zasebne lastnine
Matic Rijavec, 2021

Opis: Družba se vse bolj zaveda pomena varovanja okolja, kar vodi do novih okoljskih zakonov in omejitev. Na drugi strani imamo zasebno lastnino, varovanje katere je prav tako izrednega pomena za razvito in demokratično družbo. Različne države imajo različno stopnjo varovanja pravice do zasebne lastnine ter različno stopnjo skrbi za okolje. Najvišje na lestvici so evropske države, najnižje pa države v razvoju oziroma države z bolj avtokratičnim političnim sistemom. Niti dajanje absolutne prednosti varovanju zasebne lastnine pred varovanjem okolja niti obratno v nobenem pogledu ni razumna rešitev in vodi do problemov v delovanju družbe. Magistrsko delo se osredotoča na korelacijo med pravico do zasebne lastnine in omejitve v smislu ekološke funkcije lastnine. Pri raziskovanju so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode: opisna metoda, zgodovinska metoda, metoda analize in primerjalna metoda. Namen magistrskega dela je ugotoviti in predstaviti razmerje med okoljsko zakonodajo ter pravico do zasebne lastnine. Ključni cilji, ki jih magistrsko delo zasleduje, so: preučiti, kako je pravica do zasebne lastnine upoštevna ter zaščitena v Republiki Sloveniji in po svetu, prikazati korelacijo med varstvom zasebne lastnine in varstvom okolja ter preučiti najboljše razmerje med pravico do zasebne lastnine in varstvom okolja, kar se lahko uporabi pri načrtovanju okoljske zakonodaje, in sicer na način, ki poleg učinkovitega varstva okolja ne predstavlja škodljivih omejitev posameznikove pravice do zasebne lastnine. Omejitve raziskave so predvsem v dostopnosti pravnih virov tujih držav.
Ključne besede: ekološka funkcija lastnine, pravica do zasebne lastnine, lastninska pravica, varstvo okolja, okoljsko pravo
Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 196; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (830,06 KB)

58.
Pravna ureditev prestopov nogometnih igralcev
Nik Šabec, 2020

Opis: Prestopi nogometnih igralcev se dogajajo med prestopnima rokoma, in sicer dvakrat na leto. Pravila, ki urejajo statuse igralcev, načine prestopov in druge povezane dejavnosti s prestopi, na mednarodni ravni določa FIFA, znotraj posameznih držav pa v skladu z njihovimi pravili še nacionalne nogometne zveze. V diplomskem delu so najprej na kratko predstavljeni zgodovina nastanka prestopov ter dve najpomembnejši odločitvi Sodišča EU, poleg tega so splošno predstavljene tudi bistvene značilnosti mednarodnih prestopov nogometnih igralcev. Bolj podrobno pa je prikazano, kako je s prestopi nogometnih igralcev v Republiki Sloveniji in kako je z drugimi instituti, ki pridejo v poštev pri prestopih nogometnih igralcev, kot so npr. posoja igralca, sklenitev pogodbe o profesionalnem igranju nogometa, zastopanje igralca ipd. Opisana so še pravila, ki imajo posreden vpliv na prestope igralcev, predvsem pravila UEFE glede financ in vzgoje mladih nogometašev. V zadnjem poglavju naloge je opisano, katere institucije in na podlagi česa so pristojne za reševanje sporov, ki lahko nastanejo med potekom prestopa. Končni cilj diplomskega dela je narediti opisno kompilacijo bistvenih pravnih pravil iz pravnih aktov, ki urejajo področje prestopov nogometnih igralcev, prav tako pa tudi predstaviti, katere pravne predpostavke in obveznosti mora določen klub izpolniti, da lahko igralec, ki vanj prestopa iz drugega, začne igrati zanj.
Ključne besede: igralec, pogodba o profesionalnem igranju nogometa, prestopni rok, nadomestilo za prestop, registracija, pravo in šport
Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 232; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (525,02 KB)

59.
Mediacija kot oblika alternativnega reševanja sporov
Katja Krančič, 2020

Opis: Spori so pogosto zapleteni v pravnem smislu, vedno pa so posledica porušenih odnosov med ljudmi. V mediaciji lahko tako stranke rešijo konkretni pravni spor, hkrati pa tudi izboljšajo medsebojne odnose in zmanjšajo možnosti zaostrovanja sporov v prihodnje. V procesu mediacije igra pomembno vlogo nevtralna oseba, mediator, ki pomaga strankam, da dosežejo sporazum. Proces mediacije je neformalen, prostovoljen in zaupen. Zaradi vseh teh prednosti se v zadnjem času vse več strank odloča, da bodo spor reševale s pomočjo tega postopka. Rešitev mediacije pa je lahko tudi brez pravnih elementov, kar pomeni, da se lahko zaključi z obžalovanjem, moralno zavezo ali opravičilom. Za mediacijo so primerni vsi spori, kar pomeni, da se postopki mediacije izvajajo v vseh sporih iz gospodarskih, delovnih, civilnopravnih, družinskih in drugih premoženjskopravnih razmerij ter v drugih sporih, kadar to ustreza naravi razmerja. Ravno zaradi fleksibilnega postopka, mediacija ni omejena na formalnost, kot to velja za sodni postopek. Stranki glede na svoje interese tudi po končani mediaciji dogovor zapišeta v primerni obliki. Zaradi tega, so rešitve dolgotrajneše in trdnejše. Znano je namreč tudi, da se ljudje bolj držijo dogovorov, ki so se jim zavezali sami, kot pa s strani sodišča določenim obveznostim. Skozi diplomsko delo so izpostavljene najbolj pomembne lastnosti mediacije, osredotočila sem se izključno na preučevanje mediacije, kot oblike alternativnega reševanja sporov. Namen diplomskega dela je tako večja informiranost javnosti o tej obliki alternativnega reševanja sporov.
Ključne besede: mediacija, alternativno reševanje sporov, postopki, mediatorji, spori, delniško pravo
Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (693,41 KB)

60.
Priporni razlog ponovitvene nevarnosti v povezavi s pravico do osebne svobode in domnevo nedolžnosti
Sara Besednjak, 2021

Opis: Predmetno diplomsko delo obravnava institut pripornega razloga ponovitvene nevarnosti v povezavi z ustavno varovano pravico do osebne svobode in z domnevo nedolžnosti. Metode, ki so bile uporabljene za izdelavo tega dela, so predvsem induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda ter deskriptivna in komparativna metoda. Velik del priprave vsebine tega dela je temeljil na preučevanju domače in tuje literature, še posebej sodnih odločb slovenskih sodnih organov ter ESČP in 5. člena EKČP. Primarni namen diplomskega dela je bilo preučiti priporni razlog ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev pripora, če ta ne temelji na dovolj visoki stopnji dokazljivosti, da je osumljena oseba res storila očitano ji kaznivo dejanje, lahko velik poseg v osebno svobodo in kršitev domneve nedolžnosti. Dejstvo je, da je določeno stopnjo dokazljivosti ponovitvene nevarnosti, torej sklepanja o prihodnjem negotovem dejstvu, v praksi težko utemeljiti. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, ali je priporni razlog ponovitvene nevarnosti upravičljivi razlog za odreditev pripora ter kdaj oziroma v kakšnih primerih in okoliščinah. Ugotovitve so pokazale, da gre pri odreditvi pripora na temelju razloga ponovitvene nevarnosti nedvomno za poseg v pravico do osebne svobode in domnevo nedolžnosti, saj je priporniku odvzeta prostost, še predno je njegova (morebitna) krivda ugotovljena s pravnomočno sodbo, zgolj na temelju očitka storitve prihodnjih kaznivih dejanj, pri čemer še niti pretekla niso bila dokazana. Kljub temu je smisel in namen tega pripornega razloga širši od pravice posameznika do osebne svobode in se kaže v zagotavljanju varnosti ljudi ter pozitivne dolžnosti države, npr. v zvezi z varstvom pravice do življenja.
Ključne besede: pripor, osebna svoboda, domneva nedolžnosti, ponovitvena nevarnost, človekove pravice in svoboščine
Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 192; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (877,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh