Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


61 - 70 / 1845
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Usposabljanje diplomatov Republike Slovenije
Laura Pogačnik, 2021

Opis: Pojem diplomacija ima dva pomena, saj je po eni strani umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin ali držav, po drugi strani pa neformalni oziroma sociološki pojem označuje diplomacijo kot uporabo taktike za dosego strateške prednosti. Največkrat se pojem nanaša na mednarodno diplomacijo, na področju katere delujejo diplomati, ki pa so višji uslužbenci, ki zastopajo koristi svoje države v mednarodnih odnosih. Dejavnost Slovencev v diplomaciji obsega dolgo zgodovinsko obdobje, saj o tem lahko govorimo že precej pred časom vzpostavitve samostojne države. Ključna naloga slovenske države in njene diplomacije je bila, da doseže mednarodno priznanje in neodvisnost, sočasno pa je potekal tudi proces vzpostavitve nove diplomacije. V preteklem letu, ki je tudi diplomaciji predstavljalo izziv, se je na zunanjem ministrstvu, prvič v samostojni Sloveniji, vzpostavila diplomatska akademija. Za Slovenijo novoustanovljena akademija predstavlja velik uspeh, saj se je to končno zgodilo v letu 2020 − letu koronavirusa, po dveh neuspelih poizkusih v letih 1996 in 2003. Dejstvo, da je bila akademija vzpostavljena prav v času, v katerem stisk rok in pogled v oči ne prideta v poštev, nam pove, da je bil sam zagon akademije ter primerno usposabljanje in izobraževanje še toliko večji izziv.
Ključne besede: diplomacija, diplomatska akademija, diplomati, usposabljanje, koronavirus
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 123; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (554,88 KB)

62.
Pravne posledice kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Zlata Okugić, 2021

Opis: Diplomsko delo preučuje možne pravne posledice, ki nastanejo kadar nacionalno zadnjestopenjsko sodišče krši svojo predložitveno dolžnost iz tretjega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Uvodoma se s pomočjo deskriptivne metode opredeli postopek predhodnega odločanja in z uporabo zgodovinske metode pregleda njegov razvoj in spremembe, ki jih je prinesla sodna praksa Sodišča Evropske unije. Za preučitev te prakse se poleg zgodovinske metode uporabi tudi metoda analize. Po pregledu pravnih posledic kršitve predložitvene dolžnosti na unijski in nacionalni ravni se v diplomskem delu osredotočimo na analizo sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in preučitev kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Posameznik sicer ne more predložiti vprašanja za predhodno odločanje neposredno Sodišču Evropske unije, lahko pa kršitev konvencijskih pravic uveljavlja pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Ključne ugotovitve izhajajo iz analizirane sodne prakse tega sodišča. Kadar nacionalno sodišče ne predloži vprašanja za predhodno odločanje, pri tem pa se ne opredeli do strankinega predloga glede predložitve tega vprašanja Sodišču Evropske unije in ne navede izjem iz zadeve CILFIT, pride do kršitve 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Ključne besede: zadnjestopenjsko sodišče, kršitev predložitvene dolžnosti, Sodišče Evropske unije, Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva CILFIT
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 109; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1003,76 KB)

63.
Razmislek o razlogih za drugo svetovno vojno
Vita Mavsar, 2021

Opis: V diplomskem delu se bomo posvetili razmisleku o razlogih za začetek druge svetovne vojne. Povzeli bomo dogajanje v obdobju med vojnama, ki je bilo zaznamovano s številnimi socialnimi in gospodarskimi spremembami. V nadaljevanju pa bomo temo diplomskega dela sprva obravnavali z vidika razlogov, kot so svetovna depresija, totalitarne ideologije, nemški militarizem, japonski militarizem ..., nato pa z vidika, ki mu ni bila posvečena tolikšna pozornost, kot so na primer vpliv vere, sama imperialistična ureditev vodilnih držav, ki so sodelovale v vojni, človek ter njegova vloga v vojni. Vzročna pot v konkretnem primeru je izoblikovana iz številnih razlogov, tako na prvi pogled očitnih kot tudi tistih prikritih. Skupek vseh teh razlogov, ki so sprožili nastanek druge svetovne vojne kaže na potrebo po večjem spoštovanju mednarodnega povezovanja in sodelovanja ter upoštevanju mednarodnega humanitarnega prava s katerim je možno zagotoviti varno življenje vseh prebivalcev v skrajnem primeru vojne. Menimo, da je razlog za nastanek druge svetovne vojne skupek številnih dejavnikov, tako tistih, ki so nam vsem na očeh, o katerih redno teče razprava, kot tistih prikritih, izredno aktualnih, ki še vedno bdijo nad nami in nas lahko, če bomo malomarni in nepazljivi, vodijo v ponovno katastrofo, kot se v zgodovini človeštva rado zgodi.
Ključne besede: druga svetovna vojna, nemški militarizem, ekonomska kriza, imperializem, Versajska pogodba
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 109; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (836,09 KB)

64.
Boj proti terorizmu ter obveznosti Republike Slovenije v boju zoper njega po mednarodnem pravu
Anja Klara Gorenšek, 2021

Opis: Teroristično dejanje je kaznivo dejanje v klasičnem smislu, tako kot umor ali ugrabitev, ne glede na politične motive ali druge dejavnike.1 Boj proti terorizmu je ena od glavnih prednostnih nalog EU, njenih držav članic in mednarodnih partnerjev. Namen diplomskega dela je analizirati in raziskati terorizem ter boj proti terorizmu tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Skozi diplomsko delo bomo ugotavljali, če je notranja ureditev Republike Slovenije skladna z obveznostmi po mednarodnem pravu, če je RS pristopila k vsem pomembnim mednarodnim aktom glede terorizma, primerjali pa bomo tudi dejavnike, ki najbolj vplivajo na teroristična dejanja. Glavni cilj diplomskega dela pa je seveda ugotoviti, če se sploh uspešno borimo proti terorizmu. Cilj diplomskega dela je tudi potrditi ali zavreči postavljene hipoteze. Pri hipotezah si bomo pomagali tudi z online vprašalnikom oz. anketo, ki se bo priložila v delo in s katero se bo analiziralo mnenje slovenskih državljanov. V delu bomo torej obdelali veliko tem, glavna tematika pa bo seveda boj proti terorizmu. Ugotavljali bomo, kako terorizem ogroža našo varnost, vrednote naših demokratičnih družb ter pravice in svoboščine evropskih državljanov in državljank.
Ključne besede: terorizem, mednarodno pravo, obveznosti držav, mednarodni terorizem, protiteroristični ukrepi, človekove pravice
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 146; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (692,43 KB)

65.
Upravljanje zaupnih in občutljivih informacij družbe
Petra Bučinel, 2021

Opis: Gospodarske družbe se ob vsakodnevnem poslovanju srečajo z različnimi informacijami, ki jih razvrščajo v kategorije: javno, interno, zaupno in strogo zaupno. Če informacije niso javne, imajo družbe interes zaupne in občutljive informacije obdržati interno, zato z njimi upravljajo in ravnajo po navodilih, sprejetih v internih aktih upravnega odbora. Med občutljive in zaupne informacije štejemo poslovno skrivnost, osebne podatke in ostale interne informacije družbe. Načini in metode ohranjanja tovrstnih informacij v družbah se z leti spreminjajo. Ob prvotnih načinih, kot so varno shranjevanje papirnatih dokumentov in varno uničevanje ter ozaveščanju zaposlenih, so se z informacijsko- komunikacijsko dobo razvile še ostale metode upravljanja, ki opisujejo varno elektronsko poslovanje in komunikacijo ter sisteme upravljanja varovanja informacij. Vsi pristopi in načini ohranjanja informacij so potrjeni z zakonsko podlago, ki narekuje določena pravila in omejitve. Prav tako pa se v 21. stoletju pojavijo drugačne možnosti odtujitve in zlorabe raznih poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov. Tudi za te primere zakonodaja narekuje primerne sodne postopke in sankcije. Gospodarske družbe lahko s pravilnim ravnanjem in upoštevanjem navodil uspešno ohranjajo zaupnost, celovitost in dostopnost informacij. Vedno pa kljub vsem načinom upravljanja ostaja nek odstotek, ki lahko pripelje do določenih posledic. Navsezadnje živimo v informacijski dobi, s hitrim napredkom informatike in s tem z večjimi izzivi ohranjanja informacijske varnosti.
Ključne besede: gospodarska družba, občutljive in zasebne informacije, poslovna skrivnost, upravljanje informacij, zakonodaja, informacijska doba
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 120; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (545,38 KB)

66.
Pravni, davčni in finančni vidik oddajanja nepremičnin prek spletnega portala Airbnb v primerjavi s standardnim oddajanjem nepremičnin v Sloveniji
Klara Lombar, 2021

Opis: Namen diplomskega dela je na podlagi študija navedene literature predstaviti spletni portal Airbnb in najemniški trg v Sloveniji. Prav tako je namen ozavestiti ljudi o prednostih in slabostih oddajanja nepremičnin prek Airbnbja v primerjavi s standardnim oddajanjem ter opredeliti zakonsko podlago za vsak posamezen vidik (pravni, davčni in finančni). Cilj diplomskega dela je analizirati, kateri od obeh načinov oddaje stanovanj je bolj donosen, upoštevajoč splošni pravni, davčni in finančni vidik: kratkoročno oddajanje prek portala Airbnb ali dolgoročno oddajanje v najem. Število ponudnikov kratkoročne najemnine in višina povpraševanja, kot posledica epidemije covida-19, po nepremičninah v turistične namene po našem mnenju najodločilnejše vplivata na povprečno znižanje cen kratkoročnih najemnin. Do teh ugotovitev smo prišli na podlagi empiričnega dela, kjer smo uporabili metodi polstrukturiranega intervjuja in izračunov ter metode deskripcije, kompilacije, komparacij in sinteze v teoretičnem delu. Pričujoče diplomsko delo je pomemben prispevek k znanosti in stroki, ker predstavlja nadaljevanje preteklih primerljivih raziskav in odseva realno stanje na trgu nepremičnin ter turizma v času epidemije covida-19. Pri tem naj opozorimo na dejstvo, da se vsebina in število oglasov na portalu Airbnb dnevno spreminjata, zaradi česar je priporočljivo rezultate empiričnega dela diplomskega dela posodabljati. Prav tako naj opozorimo, da zaradi smiselnosti in obsega diplomskega dela nisem mogla zajeti vseh razpoložljivih oglasov na portalu Airbnb. Tudi intervjujev nismo mogli opraviti z vsemi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z obravnavano problematiko, zato so le odraz razmišljanj predstavnikov strokovne javnosti.
Ključne besede: kratkoročni najem, dolgoročni najem, finančni vidik, pravni vidik, davčni vidik
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 152; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (643,00 KB)

67.
Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021
Edwina Muratović, 2021

Opis: Vsaka izmed držav članic v Evropski uniji prevzame odgovorno nalogo predsedovanja Svetu Evropske Unije upoštevajoč načelo enakopravne rotacije. Slovenija je v letu 2008 prvič predsedovala kot novinka v Uniji, saj se je skupnosti pridružila z letom 2004. V letu 2021 se v vlogi izkušene države članice z nalogo srečuje drugič, ponovno v »trojki«, v kateri tesno sodeluje z Nemčijo in Portugalsko. »Trojka« določi skupen 18-mesečni program, v katerem si zastavi najpomembnejše cilje in vprašanja na področju Evropske unije. Na podlagi skupnega programa pa vsaka od treh držav članic pripravi lasten, podrobnejši 6-mesečni načrt. Razlika med predsedstvom v letu 2008 in 2021 je predvsem v prednostnih nalogah, na določitev katerih je v letu 2021 temeljito vplivala svetovna pandemija covid-19. V letu 2009 so države članice ratificirale Lizbonsko pogodbo, ki spreminja vlogo predsedovanja, s tem ko postavlja države članice v posredno vlogo. Poleg že drugega predsedovanja Svetu EU je Slovenija v letu 2021 istočasno praznovala 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, ki še dodatno opominja na sposobnosti in uspehe Slovenije kot države in kot države članice Unije. Z deskriptivno metodo je raziskana ustanovitev Evropske unije in njenih institucij ter pomen članstva za države, kot je Slovenija. Pri raziskovanju prednostnih nalog in nalog predsedovanja v letih 2008 in 2021 je uporabljena komparativna metoda. Diplomska naloga skuša pojasniti delovanje kompleksne organizacije, kot je Evropska unija, in raziskati prednostne naloge predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021, v povezavi s praznovanjem 30-letnice neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije.
Ključne besede: predsedovanje Slovenije Svetu EU, Evropska unija, Svet EU, pandemija covid-19, 30-letnica samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 129; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

68.
Mednarodno pravo podnebnih sprememb
Vika Lisac, 2021

Opis: Globalno segrevanje in podnebne spremembe so multidisciplinarna tema, ki vzbuja mednarodno zaskrbljenost. Koncentracija ogljikovega dioksida in drugih plinov v ozračju se je od druge polovice devetnajstega stoletja močno povečala Na prvi svetovni podnebni konferenci leta 1979 je bila izražena zaskrbljenost, da bi lahko nadaljnje širjenje človekovih dejavnosti na Zemlji povzročilo globalne podnebne spremembe. Leta 1988 je bil ustanovljen IPCC, hkrati pa je več drugih nacionalnih in mednarodnih forumov začelo pozivati k mednarodnemu sodelovanju na tem področju. Skozi čas se je tako povezano z globalnim segrevanjem in podnebnimi spremembami razvilo in uveljavilo nekaj mednarodnih okoljskih sporazumov. Najpomembnejša je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila sprejeta v Riu leta 1992 in jo je ratificiralo 195 držav. Njen osrednji cilj je predvsem blažitev emisij toplogrednih plinov, prilagajanje in financiranje. Drugi pomembnejši sporazum, Kjotski protokol, ki razširja UNFCCC iz leta 1992, pa državam pogodbenicam nalaga zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in predpostavlja, da globalno segrevanje obstaja in je posledica izpustov CO2, ki jih povzroča človek. Protokol iz Kjota je začel veljati leta 2005. Zadnji ključni sporazum pa je Pariški sporazum, ki je ločen instrument v okviru UNFCCC in katerega glavni cilj je pospešiti in okrepiti ukrepe, potrebne za trajnostno prihodnost z nizkimi emisijami ogljika. Istočasno se je razvijala podnebna politika EU, v sklopu katere je bil leta 2000 ustanovljen Evropski program za podnebne spremembe ECCP, da bi pomagal opredeliti okoljsko in stroškovno najučinkovitejše politike in ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti na evropski ravni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Vsi omenjeni sporazumi, dogovori in pogodbe so del Mednarodnega prava podnebnih sprememb, ki ne predstavlja samostojnega univerzalnega telesa podnebnega upravljanja, temveč temelji na splošnih pravilih, načelih in zakonodajnih praksah mednarodnega javnega prava in mednarodnega okoljskega prava ter se prepleta z drugimi področji mednarodnega prava.
Ključne besede: mednarodno pravo podnebnih sprememb, globalno segrevanje, podnebne spremembe, toplogredni plini, mednarodni sporazum
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 141; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (883,50 KB)

69.
Arabska liga na Bližnjem vzhodu
Sabadete Lezi, 2021

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali mednarodnopravne vidike Arabske lige, ki sestoji iz arabske države na območju severne in severovzhodne Afrike ter jugozahodne Azije. Arabsko ligo predstavlja 21 držav članic in Palestina. Prav tako smo opredelili določila, ki jih morajo države izpolnjevati za vstop, ter načine prenehanja članstva. V nadaljevanju smo opisali natančno strukturo organizacije. Bistvena organa Lige sta Svet in Generalni sekretariat. Pri obravnavi diplomskega dela smo uporabljali zgodovinsko-komparativne in analitične metode družboslovnega raziskovanja. Namen diplomskega dela je predstaviti in razložiti strukturo arabske lige, ekonomijo v arabskem svetu, spodbujanje arabskega razvoja, regionalno integracijo ter palestinsko-izraelski konflikt. Pakt lige prepoveduje uporabo sile za reševanje sporov med članicami in predvideva mirno reševanje sporov z mediacijo in arbitražo. Predstavili smo ozadje kronološkega pregleda Arabske lige, ki se je zaključil s podpisom pakta o Arabski ligi, 22. marca 1945 v Kairu. Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Otomanskega imperija, je arabsko upanje za združitev tistih dežel, ki so bile še leta 1914 pod turško oblastjo, ponovno zaživelo. Arabska liga ima tri glavne organe: Svet (Svet AL), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in katerega namen je uresničevanje ciljev AL ter nadzor nad izvrševanjem sporazumov, sklenjenih med državami članicami (Pakt AL, 3. člen). Palestinsko-izraelska kolizija predstavlja nesoglasje neomajnih strani, katerih medsebojna komunikacija se izraža skozi raketne, samomorilske in bombne napade.
Ključne besede: arabska liga, arabske države, svet AL, Palestinci, Izraelci
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 136; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (627,61 KB)

70.
Razmerje med neizpolnitvijo in izpolnitvijo z napako
Jakob Elikan, 2021

Opis: Diplomsko delo obravnava tradicionalno polemično vprašanje v kontinentalnih pravnih ureditvah, ko dolžnik namesto dogovorjenega izpolni nekaj drugega, kar ne ustreza premetu pogodbe (aliud). V praksi pa je včasih sila težko presoditi, ali gre res za drug predmet ali pa je predmet sicer pravi, samo nekoliko slabši (peius). Dilema klasičnih rimskih pravnikov, ali je skisano vino še vedno vino, je v nekaterih ureditvah – tudi v slovenski – še vedno aktualna, saj se v kazuistiki še vedno pojavljajo tovrstni primeri. Teoretično izhodišče slovenske ureditve je, da gre v primerih aliuda za neizpolnitev v smislu zamude. Obligacijski zakonik sledi teoriji kavze (causa), kjer je pomembno vprašanje, kaj je bil namen pogodbe in če izpolnitev v tem pogledu ustreza zavezi iz pogodbe. Sodna praksa temu (še) sledi. Del novejše teorije kot pragmatično zastopa stališče, da je prevzem izpolnitve tista kritična točka, do katere ima upnik še možnost izbire, ali bo uveljavljal sankcije zaradi aliuda ali zaradi peiusa. V skrajni posledici lahko oba instituta pripeljeta do razdora pogodbe, vendar se pomembno razlikujeta v rokih zastaranja oziroma prekluzije ter predpostavkah, zlasti glede pravočasnega grajanja napak. Med ugotovitvami dela je, da v slovenski civilistični teoriji obstajajo pomisleki glede trenutno veljavne normativne ureditve razmerja aliud-peius, ni pa enotnega pogleda na možne rešitve. Pričakovati je, da bo s časom prišlo do transplantacije nove nemške ureditve ali pa bo Slovenija ubrala lastno smer razvoja, ki jo bo narekovala zlasti sodna praksa skozi prizmo trenutka prevzema (napačne) izpolnitve.
Ključne besede: obligacijsko pravo, kršitev pogodbe, neizpolnitev, izpolnitev z napako, odškodnina
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 115; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (450,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh