Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


71 - 80 / 1845
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Ustava Japonske
Oki Petrov, 2021

Opis: Japonska (日本) je na področju ustavnega prava skozi ves svoj zgodovinski razvoj že od samih začetkov iskala svojo pot skozi vnos tujega sveta v svoj nacionalni habitat. Leta 604 n. št. je tako Princ Šotoku s Konstitucijo Sedemnajstih členov vnesel v ustavo in s tem v državo: budizem, konfucianizem in taoizem, vključno s kitajsko pisano besedo. To prvo ustavo zato lahko identificiramo z vdorom kitajske kulture in budizma (Indija) na Japonsko, kjer so dotlej veljala nepisana običajna pravila in verovanja avtohtone japonske religije šintoizma (神道). Druga ustava je bila napisana v enem najbolj nemirnih obdobij japonske zgodovine, v obdobju Meidži (明治時代), 1868–1912, ko se je po koncu Šogunata, ki je doživel svoj konec predvsem zaradi podpisov neugodnih mednarodnih pogodb, ki so odprle državo trgovskim ladjam Zahodnega sveta, začel vzpostavljati cesarski absolutizem, pod katerim so se Japonci odločili za drugi zgodovinski vnos tuje kulture, tokrat iz Zahodnega sveta. Eden prvih in najpomembnejših temeljev takšnega prehoda je bila prav ustava, sprejeta leta 1899, s katero je Japonska uvedla nekatere zahodne standarde, ki so se nanašali na upravljanja države in družbe.(uvedba prvega parlamentarnega sistema v Aziji). Začelo se je obdobje hitre industrializacije, urbanizacije, pa tudi militarizacije, ki se je zelo hitro prelevila v imperializem svetovnih razsežnosti. Kokutai (国体) je bil osnova takšnega preporoda, ki pa v svojem jedru ni imel miru, ampak konfrontacijo dveh različnih civilizacij, dveh različnih svetov. Temu antagonizmu Vzhoda in Zahoda Japonska ni uspela ubežati, ampak je postajala vse večji talec razlik, ki ji jih ni uspelo odpraviti. Obdobje tako ustvarjenega notranjega neravnovesja se je končalo tragično, saj so Japonci prvič v zgodovini morali podpisati brezpogojno kapitulacijo zavezniškim silam leta 1945. Tako se je poskus vnosa zahodnih meril končal z neuspehom. Američani so prevzeli protektorat nad ekonomsko in duhovno zlomljenim narodom, ki ni mogel spremeniti ustave iz leta 1899, saj so miselno in emocionalno Japonci še vedno ostali v letu 1899. Leta 1946 je nastala nova ustava, ki jo imenujemo »vsiljena ustava«, saj so jo Japonci morali sprejeti pod prisilo. Ustavo pripravijo in zapišejo Američani ter v njej popolnoma odstopijo od temeljev predhodnih dveh ustav.
Ključne besede: Japonska, ustava, Cesar, spremenjena interpretacija, šintoizem, budizem, konfucianizem, radikalizem, harmonija, Zahodni svet, Američani
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 130; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

72.
Vloga centra za socialno delo v primerih nasilja v družini
Vladimirka Jošić, 2020

Opis: Nasilje kakršne koli oblike je ena izmed najpomembnejših ter najpogostejših tem v današnjem svetu. Vzajemno s spremembami načina življenja v družbi se spreminjajo tudi pravila dopustnih ravnanj, pri tem je pomembno zaščititi žrtve nasilnega ravnanja z vidika ohranjanja njihove varnosti in kakovosti bivanja v skupnosti. Kadar je v odnosu prisotno nasilje, se žrtvi bistveno zmanjšata občutek varnosti ter kvaliteta življenja, zaradi česar je oškodovana na vseh življenjskih področjih. O dobrih medčloveških odnosih lahko govorimo le, kadar vsi vključeni spoštujemo človekove pravice, ki so določene s konvencijami in zakoni. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je novejši zakon v Sloveniji, v katerem so opredeljene vrste nasilja v družini, prav tako pa tudi vloge in naloge državnih organov z vidika obravnave in preprečevanja nasilja v družini. Omenjeni zakon opredeljuje tudi ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje nasilja v družini in za varstvo osebe, ki je žrtev nasilja. V zakonu je izrecno določeno strokovno izobraževanje oseb, ki se ukvarjajo z multidisciplinarnim pristopom pri obravnavi žrtve družinskega nasilja. Izobraževanje oseb in razvoj multidisciplinarnega tima po svetu je zelo napredovalo in tako doprineslo številne pozitivne spremembe na področju preprečevanja nasilja v družini. V raziskovalni nalogi sem predvsem uporabila več različnih teoretičnih in empiričnih metod, predvsem metodo deskripcije. Naša družba ima še vedno preveliko ignoranco do nasilja, zato je bil moj namen bolj podrobno raziskati družinsko nasilje v Republiki Sloveniji in spoznati zakonodajo na področju preprečevanja nasilja v družini ter se seznaniti s postopki Centra za socialno delo
Ključne besede: nasilje, žrtev, center za socialno delo, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, institucije
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 107; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

73.
Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec
Sebastjan Svete, 2021

Opis: Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec je diplomsko delo, v katerem predstavljamo povezavo med moralo in pravom. Dokazujemo, da ta povezava ni naključna, temveč temeljna. Pri tem se naslanjamo na zglede naravnopravne teorije in kot relevantna sprejemamo razmišljanja Ronalda Dworkina. V pričujočem delu iščemo predvsem odgovor na vprašanje, na kakšen način vstopa morala različnih razsežnosti v ustavnosodno odločanje. V delu najprej analiziramo pomen naslovnih pojmov, sledi deduktivna predstavitev povezave morale in prava, načela delitve oblasti, oblikovanje splošne in sodnikove morale, razmerja med razlago in aktivizmom ter kratka predstavitev slovenskega ustavnosodnega sistema. Z analizo konkretnih primerov ustavnosodnega odločanja o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih s pomočjo induktivne metode posamezne ugotovitve iz primerov posplošimo in na podlagi teoretičnih spoznanj oblikujemo v končno sintezo odgovorov na zastavljena problemska vprašanja. Sinteza je pokazala, da je morala pravu ne le materialni vir, temveč tudi usmerjevalni impulz v miselnem procesu in korektiv kolegialne korekcije. Razjasnili smo, da moralnega občutka za pravičnost ne moremo razumeti kot spremenljivke v enačbi ustavnosodnega odločanja, temveč kot mesto izhodišča. Pokazali smo, da sodnik pri odločanju ni vrednostno in miselno prazen, ampak sledi notranjemu moralnemu občutku za pravičnost in oblikuje intimno presojo, ki jo, če naj ravna pravično, sooči z enakovrstnimi presojami in argumenti drugih ustavnih sodnikov, da bi se tako skupna presoja obrusila do končne pravične odločitve. Sledenje notranjemu moralnemu občutku, medsebojno brušenje stališč in ustavnoskladna razlaga v besedilnem okviru Ustave pa delajo ustavnega sodnika moralnega zakonodajalca.
Ključne besede: morala, razlaga, pravičnost, sodnik, ustava
Objavljeno: 08.06.2022; Ogledov: 125; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (929,35 KB)

74.
Kibernetski kriminal v elektronskem poslovanju
Mojca Malešič, 2021

Opis: Diplomsko delo obravnava področje kibernetskega kriminala v elektronskem poslovanju ali e-trgovini. Z razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij in posledično kibernetskega prostora se je razvil tudi kriminal znotraj kibernetskega prostora, tj. kibernerski kriminal. Diplomsko delo obravnava vprašanja, kaj je kibernetski kriminal in katere vrste poznamo ter kaj je elektronsko poslovanje in katere vrste kibernetskega kriminala se pojavljajo pri njem. Elektronska trgovina je v velikem razmahu že vrsto let, s trenutno situacijo, v kateri smo (mislim seveda na pandemijo in posledično karanteno zaradi covida-19), pa se je količina elektronskega poslovanja še povečala, saj so fizične trgovine začasno nehale poslovati. Z udeležbo v elektronskem poslovanju je vsak uporabnik v nevarnosti, da postane žrtev kibernetskega kriminiala, saj so tehnike, ki jih uporabljajo storilci, pogosto napredne in težko prepoznavne. Poznavanje in razumevanje vrst kibernetskega kriminala v e-trgovini sta ključnega pomena, da se lahko pred njim zaščitimo. Obravnavana je tudi pravna ureditev kibernetskega kriminala v mednarodnem okolju in v Sloveniji. Glavno vodilo diplomske naloge je spoznati, kako se kibernetski kriminal v e-trgovini pojavlja in kakšna je pravna ureditev le-tega.
Ključne besede: kibernetski kriminal, elektronsko poslovanje, internet, informacijsko-komunikacijske tehnologije, pravna podlaga
Objavljeno: 09.05.2022; Ogledov: 173; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (636,43 KB)

75.
Pristojnosti in naloge policistov na morju
Katja Mahnič, 2021

Opis: Skozi zgodovino se je položaj policije nenehno spreminjal. Njena glavna naloga je zagotavljati varnost ter javni red in mir. Pri tem deluje v skladu z nacionalno zakonodajo. Osnovni zakon, kjer so opredeljene naloge pomorske policije, je Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Postaja pomorske policije Koper je ena izmed 15 območnih policijskih postaj Policijske uprave Koper. Že zaradi narave dela so njihove naloge specifične, najpomembnejša naloga pa je nadzor državne meje na morju. Z arbitražno razsodbo je bila določena meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Tako je arbitražno sodišče določilo potek meje med državama na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Kljub arbitražni razsodbi, ki je bila končana leta 2017, je Republika Hrvaška ne priznava. Pomorska policija se srečuje z različnimi izzivi na morju, pri tem pa so ji v pomoč inšpekcijske službe, Slovenska vojska, carina, uprava za pomorstvo. V diplomski nalogi je poudarek na nalogah, ki jih opravljajo pomorski policisti, predstavljeni pa so tudi posebni ukrepi policije, s katerimi izvajajo naloge.
Ključne besede: pomorsko pravo, arbitraža, pomorska policija, naloge pomorske policije, koordinacija služb na morju
Objavljeno: 09.05.2022; Ogledov: 197; Prenosov: 0

76.
Odnos do vpliva podnebnih sprememb in energetske prenove stavb
Amela Miskić, 2021

Opis: Zagotavljanje ustreznih ukrepov za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb predstavlja velik družbeni izziv pri prehodu v podnebno nevtralno družbo do sredine stoletja. Potrebno se je že sedaj, in se bo potrebno še veliko bolj v prihodnosti, zavedati in posvetiti prilagajanju ter blaženju podnebnih sprememb, predvsem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Za omejitev emisij toplogrednih plinov je ključnega pomena tudi energetska učinkovitost stavb. V prihodnosti Evropska komisija namerava povečati stopnjo energetske prenove stavb s strategijo vala prenov. Čeprav zavest o vplivih podnebnih sprememb tako po svetu kot tudi v Sloveniji narašča, je ozaveščenost javnosti o specifičnih podnebnih spremembah še vedno nizka. Poglavitni namen diplomskega dela je bil ugotoviti stopnjo zavedanja ljudi o pomembnosti vplivov podnebnih sprememb na stavbo, v kateri živijo ter ugotoviti odnos do energetske prenove stavbe, v kateri živijo. Naloga je sestavljena iz pregleda izhodišč in obstoječe zakonodaje ter lastne raziskave, izpeljane s pomočjo metode spraševanja oziroma ankete. Na podlagi izvedene ankete je bilo ugotovljeno, da se družba premalo zaveda pomembnosti pravočasnega ukrepanja za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam v grajenem okolju, da je premalo informirana o pomenu energetskih prenov stavb ter o različnih možnostih financiranja energetskih prenov stavb.
Ključne besede: odnos do vplivov podnebnih sprememb, energetska prenova stavb, blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, zavest o vplivu podnebnih sprememb na grajeno okolje
Objavljeno: 31.03.2022; Ogledov: 313; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (657,77 KB)

77.
Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja zoper neprištevne storilce protipravnih dejanj
Eva Križaj, 2021

Opis: V diplomskem delu je na začetku na kratko predstavljen institut prištevnosti kot pravna domneva v kazenskem postopku. Navedeno pomeni, da prištevnost na temelju drugih dejstev velja za resnično in je ni treba dokazovati. V nadaljevanju je podrobno predstavljen institut neprištevnosti kot negativna opredelitev prištevnosti. Slednje pomeni, da se mora neprištevnost v kazenskem postopku dokazovati v vsakem posameznem oziroma konkretnem primeru. Da sodišče osebo lahko spozna za neprištevno, morajo biti izpolnjeni pogoji neprištevnosti skladno z zakonsko dikcijo drugega odstavka 29. člena Kazenskega zakonika. Na obravnavanem področju se kot ključno postavlja vprašanje, ali je za presojo neprištevnosti treba odrediti sodno (psihiatrično) izvedenstvo. Ker kazenskopravna teorija ne omogoča odgovorov na vprašanja o obstoju duševnih abnormnosti, je nujno, da sodišče za ugotovitev le-teh odredi psihiatrični pregled, če nastane sum, da storilec ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven, kot to narekuje prvi odstavek 265. člena Zakona o kazenskem postopku. Pomembno je, da izvedenec v mnenjih in izvidih ne uporablja pravnih terminov, saj lahko tako prevzame delo sodišča in s tem prekorači svoje pristojnosti. Izvedenec je tisti, ki ugotavlja obstoj duševne abnormnosti, sodišče pa bo na podlagi predloženih dokazov podalo vrednostno sodbo storilca. Sodišče na podlagi obstoja biološkega in psihološkega pogoja neprištevnosti storilcu protipravnega dejanja izreče oprostilno sodbo, lahko pa obdolžencu skladno z zakonsko določenimi pogoji izreče varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu po določbah 70.a člena Kazenskega zakonika ali pa varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po določbah 70.b člena Kazenskega zakonika.
Ključne besede: neprištevnost, psihiatrično izvedenstvo, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, forenzična bolnišnica, človekove pravice
Objavljeno: 31.03.2022; Ogledov: 252; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (512,21 KB)

78.
Amortizacija vrednostnih papirjev
Martina Novak, 2021

Opis: Amortizacija vrednostnih papirjev. Že sama beseda amortizacija nas napeljuje na ekonomijo, vendar gre v pravu za poseben izraz, s katerim označujemo sodni postopek. Pri tem gre namreč za obnovitev in nadomestitev izgubljenega ali do nerazpoznavnosti uničenega vrednostnega papirja ter njegove pravice. Tisto, kar deli pravno teorijo, je amortizacija različnih vrst vrednostnih papirjev. Tako nimamo enotnega postopka pri vseh vrstah vrednostnih papirjev in se prav zaradi tega pojavljajo razlike v tem, za kakšen vrednostni papir pravzaprav gre. Ker vrednostni papir, kjer je zapisana pravica, ni neuničljiv in trajen, ga lahko izgubimo ali poškodujemo do te mere, da se ne dá razbrati njegove vsebine. V tem primeru je potreben sodni postopek, kjer se ta listina s sklepom razveljavi in naloži obveznost zavezancu, da izpolni izpolnitev upravičencu oziroma nadomesti izgubljen ali do nerazpoznavnosti uničen vrednostni papir z drugim. Vendar pa imamo več vrst vrednostnih papirjev, ki se med sabo razlikujejo in vsak tudi prenaša na svoj način. Pri imetniških in orderskih je amortizacija nujna, tako določa tudi zakon, ki pravi, da brez listine ni pravice. Pri imenskih pa je del pravne teorije zasnovan na stališču, da naj se amortizirajo, če sta se zavezanec in upravičenec odločila inkorporirati pravico v papir – in za to je potrebna listina –, medtem ko drugi del teorije pravi, da se pravica tam tako ali tako prenaša s cesijo. S tem ko se uniči listina, še vedno obstaja pravica in zato amortizacija ne bi bila potrebna. To vprašanje pa še zdaj ostaja odprto.
Ključne besede: amortizacija, materializirani vrednostni papir, postopek razveljavitve, izgubljen vrednostni papir, uničen vrednostni papir
Objavljeno: 31.03.2022; Ogledov: 274; Prenosov: 0

79.
Mednarodno pravni položaj države, nečlanice OZN
Nina Kopač, 2021

Opis: Problematika temelji na mednarodnem pravnem delovanju držav članic v primeru reševanja sporov, ki včasih tudi zatakne, sploh ko je govora o vstopu nove članice kot je na primer Kosovo, ki seveda izpolnjuje vse pridružitvene pogoje iz 4. člena Ustanovne listine OZN o sprejemu in prav tako ni v neskladju mednarodnega prava. Problem nastane ko se redna članica Rusija poslužuje pravice do Veta in Kosovu preprečuje (blokira) vstop v članstvo OZN. Sprejetje take odločitve namreč nasprotuje ključnim interesom zagotavljanja miru in varnosti, ki je temelj stalnih članic OZN ter postavlja številna mednarodno-pravna vprašanja tudi danes o enakopravnosti, tako držav članic in nečlanic pri uživanju enakovrednih vprašanj in norm ter pogojev za včlanitev v OZN; kje so ločnice med uživanjem le-tega in pod kakšnimi pogoji. Iz ugotovitev lahko izluščimo samo, da tako države članice, kakor nečlanice OZN dejansko ne uživajo suverenosti enakosti vseh držav, saj so jim pogosto kršene temeljne norme mednarodnega prava in se pogosto ravnajo v nasprotju z načelom univerzalnosti organizacije, ki pa ima svoje korenine v sami Ustanovni listini in so kljub vsem poprej naštetim normam, še vedno pod določenim vprašanjem, kaj je torej mednarodno-pravno podprto in ob kakšnem pogoju.
Ključne besede: OZN, članice in nečlanice OZN, status držav, posebni pogoji, mednarodno-pravna podlaga le-teh
Objavljeno: 31.03.2022; Ogledov: 289; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (364,69 KB)

80.
Nova generacija sporazumov o prosti trgovini
Doroteja Jagarinec, 2021

Opis: V diplomskem delu preučimo vlogo EU pri vplivu na mednarodno trgovino. EU se je morala soočiti z vzponom globalizacije in spremembami na svetovnih trgih. Pri teh spremembah je pomembno vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe, ki je bistveno okrepila vlogo EU pri vplivu na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. V delu so predstavljeni prostotrgovinski sporazumi nove generacije, ki v post-lizbonski usmeritvi dokaj presegajo zgolj zmanjševanje trgovinskih in investicijskih ovir, kakor je bilo to pri t. i. sporazumih prve generacije. Prostotrgovinski sporazumi nove generacije so usmerjeni k liberalizaciji trga in k spoštovanju človekovih pravic, delovnih standardov, okoljevarstva in dobrega gospodarjenja. V diplomskem delu izpostavljamo problematiko mešanih sporazumov, ki lahko sprožajo napetosti med politično konstrukcijo sui generis, kakor pogosto opredelimo EU, in tretjimi državami, s katerimi želi sodelovati preko prostotrgovinskih sporazumov. Ugotoviti velja, da bodo naslednji sporazumi večinoma mešane narave, kar bo vodilo v dolgotrajnejši postopek njihovega sprejeta, ker bodo v sprejetje vključene tako EU kot tudi države članice.
Ključne besede: prostotrgovinski sporazumi nove generacije, pristojnosti Evropske unije, zunanja trgovinska politika, skupna trgovinska politika
Objavljeno: 31.03.2022; Ogledov: 236; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (464,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh