11. Vpliv človekovih pravic na mednarodno zasebno pravoEneja Drobež, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Zaradi vedno večje mobilnosti prebivalcev Republike Slovenije je tudi mednarodno zasebno pravo za posameznika vedno pomembnejše pravno področje. Pri tem se zastavlja vprašanje, koliko na oblikovanje pravnih pravil s področja mednarodnega zasebnega prava vplivajo človekove pravice, ki jih določata Ustava Republike Slovenije in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. V članku sta analizirani ustaljena ustavnosodna presoja slovenskega Ustavnega sodišča, ki obravnava vprašanja mednarodnega zasebnega prava ter z njo vsebinsko povezane sodbe Sodišča Evropske unije. Članek obravnava tudi vprašanje razmerja med obema institucijama, ki opravljata nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic. Članek ugotavlja, da obstaja ustavnosodna presoja predvsem v zvezi z instituti pridržka javnega reda, vročanja, začasnega zastopnika, bivališča in roka za vložitev pravnega sredstva pri mednarodnem vročanju. Ni pa še odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z instituti s področja kolizijskega prava. Ugotovitve v članku bodo v pomoč sodnikom pri razreševanju vprašanj mednarodnega zasebnega prava, odvetnikom pri pripravi na sodne postopke ter pravni znanosti pri nadaljnjem razvoju navedenega pravnega področja.
Ključne besede: mednarodno zasebno pravo, človekove pravice, pravo EU, temeljne pravice, priznanje tujih sodnih odločb, mednarodna pristojnost
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2025; Ogledov: 378; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (150,10 KB) |
12. Judicial precedent in civil law : a critical perspective on the Slovenian approachMarko Novak, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The so-called precedential effect of a judgment, which means that it is binding both on the court that decided the dispute and on all the lower courts within a given jurisdiction, is typical of the common law courts, since it has historically replaced the legislature and provided a certain order and stability in the mass of judicial decisions and tribunals at different instances. However, since the great families of common law and continental European law have converged considerably over time, we can speak of certain precedential effects also in the case of continental courts, including in Slovenia. These are still lagging behind the normative force of the precedential effects of common law judgments, but they are important developments that should be taken into account. We are talking about vertical precedential effects as well as horizontal ones, which are a particular problem in Slovenia.
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2025; Ogledov: 292; Prenosov: 6
Celotno besedilo (138,08 KB) |
13. How long is the long shadow of the authoritarian past : the case of Slovenian judiciaryJan Zobec, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The state of the Slovene judiciary, eighteen years after joining the EU and over thirty years after the fall of communism and Slovenia’s independence, is still in transition. The Slovenian judiciary could serve as a textbook example of an institutionally independent judiciary composed of dependent individual judges within their branch, led by a handful of independent and unaccountable judicial oligarchs. I will illustrate the Slovenian judicial story through seven anecdotes, forming an arch from the old communist regime to the current state of the Slovenian judiciary.These anecdotes will highlight some of the most significant features of the Slovenian judiciary, collectively pointing to serious deficiencies contributing to a widespread rule of law crisis. While these may seem like a list of isolated facts or ‘selected issues,’ they are not only interconnected but also share a common origin. I believe this origin lies in the legacy of the past and the lack of relevant professional (and policy) will within the judicial elites and oligarchies that control the judiciary to implement necessary changes, not only in the judicial system but, more importantly, in the mindset of the judiciary. First, I will provide a brief overview of the state and condition of the Slovenian judiciary at the time of the collapse of the Yugoslav communist regime. Then I will continue with anecdotes that describe the characteristic traits of the judicial mentality and expose some of the most critical moments in the history of the Slovenian judiciary. Following that, I will evaluate the messages conveyed by these anecdotes, emphasizing the existence of a vicious circle that perpetuates these narratives. The presentation will then unveil the lessons that can be gleaned from the Slovenian experience and attempt to identify the main reasons for these flaws. Instead of presenting final conclusions, this discussion will propose some rudimentary and tentative solutions to address the disheartening situation.
Ključne besede: judicial independence, judicial selfgovernment, corporatism, judicial habitus, powers of court presidents
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2025; Ogledov: 311; Prenosov: 4
Celotno besedilo (373,61 KB) |
14. |
15. |
16. Blockchain and sustainability : examining the future of a circular economy due to new technologiesGorazd Justinek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: When talking about blockchain technology in academia, business, and society, it is frequently generalized that blockchain technology inherently consumes significant amounts of energy. Such perceptions raise substantial concerns regarding the potential for widespread adoption of blockchain systems, a fact that inhibits rapid uptake of what is widely considered to be a ground-breaking and disruptive innovation. Nonetheless, blockchain technology exhibits significant heterogeneity, meaning that blanket statements about its energy consumption should be reviewed with care. In order to move to circular economy and to achieve the Sustainable Development Agenda, energy efficiency must see a twofold improvement by the year 2030. Blockchain represents an emerging technological domain capable of addressing these challenges. There has been a lot of research on the topic of blockchain efficiency and circular economy, however this paper examines the intersection of sustainable development, the circular economy, and blockchain technology, analyzing the potential of blockchain to augment circular economic models while advancing sustainability objectives, even amidst concerns about energy efficiency.
Ključne besede: Blockchain, circular economy, energy efficiency, Agenda 2030
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2025; Ogledov: 357; Prenosov: 4
Celotno besedilo (176,11 KB) |
17. Business and human rights in Central and Eastern Europe : trends, challenges and prospectsBeata Faracik, Jernej Letnar Černič, Olena Uvarova, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: This Special Issue denotes the first comprehensive attempt to place business and human rights-related (BHR) developments in the Central and Eastern Europe (CEE) region on the map of global discussions in BHR. The CEE is a geographical area that is historically, politically, socio- economically, geo-strategically and culturally distinct from other regions, includingWestern Europe. Hence, this Special Issue explores the region’s specific elements and factors and how they affect and influence the implementation and embedding of human rights in the practice of business enterprises in the region. The ‘Scholarly Articles’ and ‘Developments in the Field’ pieces collected in this issue highlight the promising and not-sopromising developments and practices of state institutions, business enterprises, and other actors. It documents the current situation in the region and outlines ideas and prospects for addressing the identified challenges over the next decade. As an introduction to the Special Issue, this editorial outlines the region’s leading trends and prospects in BHR. It reflects on persisting challenges and notes the region’s progress in BHR awareness, knowledge and capacity in recent decades.
Objavljeno v ReVIS: 17.03.2025; Ogledov: 425; Prenosov: 5
Celotno besedilo (273,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
18. Pot do nestalnega članstva Republike Slovenije v Varnostnem svetu (2024-2025) : magistrsko deloJovana Ivanović, 2025, magistrsko delo Opis: Slovenija kot mala država je v svojih 32 letih samostojnosti ustvarila velike diplomatske dosežke ter sam razvoj diplomacije. Pot k razvoju multilateralne diplomacije se je začela 22. maja 1992 s pridružitvijo Organizaciji združenih narodov. Prva priložnost za utrditev Slovenije kot subjekta v mednarodnih odnosih je sledila šest let po priznanju, saj je postala nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov v letih 1998−1999. Nestalno članstvo se je izkazalo kot uspešno, saj je Slovenija v naslednjih letih postala članica NATA in EU, za tem je sledilo predsedovanje OVSE, MČV ter Odboru guvernerjev Mednarodne agencije IAEA, ki velja za eno izmed temeljnih multilateralnih mehanizmov za zagotavljanje globalne varnosti in miru. Sledilo je uspešno predsedovanje Svetu EU ter Odboru ministrov SE. Slovenija je bila tako v prvih dveh desetletjih samostojnosti deležna več zelo pomembnih multilateralnih projektov in krepila svojo diplomatsko mrežo po svetu. Sledilo je nekaj let zatišja ter neuspešna kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov v letih 2012−2013. Prav tako se niso odpirala nova diplomatska in konzularna predstavništva, kar je pomenilo prekinitev širitve slovenske diplomatske mreže. Slovenija se je na prizorišče mednarodnih odnosov vrnila v letu 2022 z nepričakovano kandidaturo za nestalno članico v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2024−2025. Odločitev za kandidaturo je bila izjemno pogumna, saj se svet nahaja v izjemno slabih varnostnih razmerah in odnosih med poli. Slovenija je v kandidaturo vstopila zelo samozavestno ter z dobro pripravljenimi diplomatskimi strategijami in odločnostjo za uspeh. Povrnila je napore v napredek diplomacije, krepitev diplomatskih odnosov ter širjenje diplomatske mreže po celem svetu, predvsem na do zdaj slabo pokrivano področje Afrike. Za uspešno vodenje nestalnega članstva je na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve vzpostavljena Projektna enota, ki pomaga pri pripravi programa ter sodelovanja s preostalimi stalnimi in nestalnimi članicami. Rezultati nestalnega članstva bodo razvidni po končanem mandatu. Zelo pomembna bo sposobnost slovenske diplomacije za ponotranjenje pridobljenih izkušenj, nadaljevanje širjenja diplomatske mreže ter obstoj Slovenije in sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev v mednarodni skupnosti.
Ključne besede: diplomacija, multilateralna diplomacija, Organizacija združenih narodov, OZN, Varnostni svet, lobiranje, nestalno članstvo, kandidatura, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 534; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,61 MB) |
19. Zelena prestolnica Evrope : primerjava prestolnice Ljubljana in prestolnice TalinJasna Dedivanović Bubanja, 2025, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu obravnavam pereče tematike, s katerimi se v današnjem času soočajo evropske prestolnice. Dejstvo je, da je ena izmed glavnih problematik v evropskih prestolnicah visoko onesnaževanje okolja, druga velika problematika pa je vedno večji pretok ljudi znotraj evropskih držav, kar posledično pomeni veliko stanovanjsko stisko, ne le za prebivalce prestolnic, temveč tudi za ljudi, ki v slednje prihajajo za daljše časovno obdobje. Da bi se v evropskem prostoru predstavljena problematika zmanjšala do te meje, da bo življenje v prestolnicah prijetnejše in bolj kakovostno, se je na pobudo župana glavnega mesta Estonije – prestolnice Talin, gospoda Jürija Ratasa, v letu 2006 oblikoval projekt Zelena prestolnica Evrope. Vsebina projekta opisuje, da lahko pri projektu sodelujejo le tiste prestolnice, ki pri ključnih dejavnikih, pomembnih za izboljšavo evropskega prostora dosegajo rezultate z visokimi okoljskimi standardi, odgovornemu in okolju prijaznemu delovanju, skrbijo za zelene površine in naklonjenosti trajnostnemu razvoju. Prestolnica Ljubljana je laskavi naziv prejela v letu 2016, zato sem v magistrskem delu predstavila dosežke, izboljšave, smernice ter strategijo, ki jo je na natečaju predstavila. Zaradi bolj objektivnega vpogleda v projekt sem naredila primerjavo z estonsko prestolnico Talin, dobitnico naziva v letu 2023. Posebni poglavji se dotikata okoljske politike in varstva okolja v celotnem evropskem prostoru in obeh prestolnicah, ter velik pretok migrantov iz drugih evropskih ter tretjih držav. V tem delu sem se poglobila na mnenja meščanov obeh prestolnic. Zato so bila raziskovalna vprašanja vsebinsko oblikovana v smeri, da pridobim njihova opažanja za kakovostno in udobno življenje v obeh prestolnicah, kar je v rezultatih raziskave tudi predstavljeno. V zaključku magistrskega dela sem izpostavila nekatere prednosti in predvsem slabosti dobljenega naziva ter podala možna priporočila za prestolnici.
Ključne besede: projekt Zelena prestolnica Evrope, prestolnici Ljubljana in Talin, trajnostni razvoj, okoljska politika, varstvo okolja, migracija, zelena območja, stanovanjska problematika, inovativnost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 454; Prenosov: 25
Celotno besedilo (720,74 KB) |
20. Ekonomska diplomacija in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco IRCAI – UNESCO v Sloveniji : magistrsko deloSimon Vrbanič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava povezavo med ekonomsko diplomacijo in Mednarodnim raziskovalnim centrom za umetno inteligenco − IRCAI v Sloveniji. V ospredju je sodelovanje med IRCAI, državnimi institucijami ter širšim ekosistemom. Ker gre za študijo primera, smo analitični del raziskave osredotočili na podroben pregled delovanja IRCAI, pri čemer smo preučili celoten proces – od prvotne ideje do vzpostavitve mednarodnega centra. Prav tako smo analizirali trenutno stanje organizacije ter njene mednarodne dejavnosti. S ciljem pridobiti vpogled v delovanje IRCAI smo na podlagi študije primera izvedli strukturirane intervjuje z različnimi deležniki slovenskega ekosistema. Intervjuji so omogočili celovito razumevanje delovanja centra ter razkrili, kako uspešno je sodelovanje med IRCAI, državnimi institucijami in gospodarstvom. Na podlagi izvedenih intervjujev smo pripravili analizo SWOT, ki ponuja ključne predloge za izboljšanje sodelovanja med IRCAI, državnimi institucijami in slovenskim gospodarskim ekosistemom. Posebno pozornost smo namenili tudi predstavitvi Unesca, specializirane agencije Združenih narodov, z osredotočenjem na področje digitalnih tehnologij in umetne inteligence. Unescovo delo na tehnološkem področju odpira priložnosti za poglobljeno sodelovanje, kar je ključnega pomena za globalno prepoznavnost Slovenije in IRCAI. Naše ugotovitve kažejo, da priložnosti za rast in razvoj temeljijo predvsem na krepitvi partnerstev, horizontalni integraciji naprednih tehnologij ter učinkoviti promociji prek diplomacije. Za uspešno poglobitev sodelovanja pa je ključnega pomena najprej kadrovsko in finančno okrepiti ekosistem, kar bo spodbudilo nadaljnjo rast ekonomske diplomacije. Prav tako je nujno povečati sredstva za nemoteno delovanje IRCAI, da lahko doseže svoj polni potencial. Ekonomska diplomacija igra ključno vlogo pri krepitvi prepoznavnosti IRCAI, privabljanju tujih investicij in spodbujanju mednarodnega sodelovanja. Za dolgoročen uspeh je ključnega pomena, da IRCAI in slovenska ekonomska diplomacija nadaljujeta s sodelovanjem ter iščeta inovativne rešitve za trajnostni razvoj in povečanje gospodarske konkurenčnosti za izboljšanje blaginje v Sloveniji.
Ključne besede: ekonomska diplomacija, mednarodni raziskovalni center, umetna inteligenca, OZN, Unesco, napredne tehnologije, ekosistem, inovativnost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 428; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,31 MB) |
