Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 891
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Slovenija ter mednarodne organizacije pri zagotavljanju varnosti v globalnem svetu
Damjan Slivečka, 2023

Opis: Magistrsko delo obravnava mednarodne varnostne organizacije ter njihov vpliv na zagotavljanje varnosti v mednarodnem okolju. Republika Slovenija kot članica teh organizacij prispeva k miru in stabilnosti v svetu. V magistrskem delu ugotavljamo, ali je obstoječe članstvo v trenutno najpomembnejših mednarodnih organizacijah prava pot za odvračanje groženj ter virov ogrožanja nacionalne varnosti Republike Slovenije. V magistrskem delu smo skozi pregled virov ogrožanja nacionalne varnosti opredelili najnevarnejše grožnje ter opredelili, kako se je Republika Slovenija sposobna odzvati na sodobne vire ogrožanja nacionalne varnosti. Skozi analizo nekaterih dosedanjih kriz smo preverili samo delovanje nacionalnovarnostnega sistema ter zaključili s predlogom izboljšave samega sistema. V globalnem svetu, kjer se prepletajo interesi suverenih držav ter ostalih akterjev, so pomembni odnosi med njimi samimi. Zato smo s pomočjo več avtorjev opredelili same mednarodne odnose ter ugotovili, na kakšen način ti akterji med sabo nastopajo. Ugotovitve kažejo, da se oblikuje multipolarni sistem, v katerem bosta v prihodnosti igrali ključno vlogo ZDA in Kitajska, kateri pa bosta tekmovali in si iskali partnerstva in zavezništva pri ostalih regionalnih igralcih. Zaradi teh odnosov prihaja do ogrožanja mednarodne varnosti, katere najpomembnejše potencialne vire ogrožanja smo na koncu tudi opredelili. V zaključku tako podamo odgovore na raziskovalna vprašanja glede učinkovitejše odprave virov ogrožanja nacionalne varnosti Republike Slovenije.
Ključne besede: mednarodni odnosi, geopolitika, mednarodne varnostne organizacije, nacionalna varnost, viri ogrožanja nacionalne varnosti, nacionalno varnostni sistem
Objavljeno: 01.06.2023; Ogledov: 253; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

22.
Oddajanje nepremičnin v Ljubljani preko sistemov Airbnb in Booking.com
Andreja Debevec Lambergar, 2022

Opis: Magistrsko delo obravnava oddajo nepremičnin v Ljubljani pred in med epidemijo covida-19 z vidika, ali se lastniki nepremičnin v Ljubljani raje odločajo za oddajo nepremičnine v kratkoročni najem (turistični namen, preko sistemov Airbnb in Booking.com) ali za oddajanje nastanitev v dolgoročni najem. Magistrsko delo prikazuje postopke, ki jih morajo lastniki nepremičnine upoštevati, da ob oddajanju svoje nepremičnine delujejo v skladu z zakonom, ter prednosti kratkoročnega oddajanja nepremičnin v primerjavi z dolgoročnim oddajanjem nepremičnin. Magistrsko delo se v glavni meri osredotoča na kratkoročno oddajanje z upoštevanjem dejstva, da je epidemija covida-19 spremenila razmere na trgu turističnih ponudnikov ter storitev. Vzpon kratkoročnega oddajanja v zadnjih desetih letih se je v času epidemije drastično spremenil, še posebej v Ljubljani, kjer izdaja turističnih bonov Vlade Republike Slovenije ni omilila padca nočitev. Razmerja med kratkoročnim in dolgoročnim oddajanjem pred epidemijo covida-19 v času epidemije so v magistrskem delu preverjena preko raziskovalnih vprašanj. Covid-19 je imel močan vpliv na turizem v Sloveniji, epidemija je najbolj prizadela ravno turistični sektor. Najmočnejši vpliv je bil ravno v Ljubljani. Turizem je doživel upad z zaprtjem mej. Statistični podatki o kratkoročnem oddajanju tako za leto 2020 kot za 2021 kažejo stalno upadanje števila ponudnikov oddajanja kot nočitev tujih in domačih turistov.
Ključne besede: turist, turizem, oddaja nepremičnine za krajše časovno obdobje, oddaja nepremičnine za daljši čas, vpliv epidemije covida-19 na ponudbo nepremičnin na trgu
Objavljeno: 01.06.2023; Ogledov: 307; Prenosov: 17
.docx Celotno besedilo (9,50 MB)

23.
Posebnosti pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v zdravstvu
Mateja Robnik, 2023

Opis: Javna naročila ureja Zakon o javnem naročanju. Magistrsko delo obravnava javna naročila na splošno in kako javna naročila potekajo v zdravstvu. Predstavili smo zgodovino javnih naročil v Sloveniji, pravno podlago za javna naročila, načela javnega naročanja in vrste postopkov javnega naročanja ter primerjali javna naročila v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Prikazali smo, kako javno naročilo poteka po posameznih fazah. Analizirali smo, s kakšnimi težavami se naročniki v zdravstvu srečujejo pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, in sicer pri analizi trga pred začetkom javnega naročila, pri vplivu strokovne komisije na sodelovanje pri analizi trga, pri izračunu ocenjene vrednosti, pri pripravi tehničnih specifikacij, pri merilu za izbor in pogojih za sodelovanje, pri izbiri postopka javnega naročila, pri razdelitvi naročila na sklope in pri izbiri tipa pogodbe. Predstavili smo tudi problematiko donacij v zdravstvu, ki vplivajo na javna naročila, in usposobljenost kadra, ki se ukvarja z javnimi naročili v zdravstvu. Namen magistrske naloge je, da predstavimo in preučimo področje javnega naročanja v Sloveniji in da dobimo odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Na enostaven način nam prikazuje, kaj je bistvo javnih naročil in kako potekajo. Predvsem pa prikazuje, kje se naročniki v zdravstvu srečujejo s težavami pri poteku javnega naročila ter kakšen manevrski prostor imajo naročniki v zdravstvu pri pripravi tehničnih specifikacij, da ne bi le-te bile diskriminatorne in neenakopravne
Ključne besede: javna naročila, Zakon o javnem naročanju, zdravstvo, dokumentacija v zvezi z oddajo naročila, tehnične specifikacije, naročniki
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 222; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (742,72 KB)

24.
Analiza napredovanj učiteljev v nazive v Srednji šoli Jesenice
Petra Teraž, 2023

Opis: Temelj vsake organizacije so ljudje in njihova sposobnost, ustvarjalnost, znanje in veščine, ki se kažejo v njihovih storitvah. Napredovanje je zelo pomemben dejavnik poklicnega in osebnostnega razvoja posameznika. Pravičen in dober sistem je zato še kako pomemben za učitelja, ki mora imeti dovolj možnosti, da lahko kot posameznik razvije svoje potenciale in jih nadgrajuje. Napredovanja se morajo odražati v delu, pomeniti morajo spodbudo za še boljše, ustvarjalnejše delo. Vendar praksa včasih pokaže drugačne rezultate od pričakovanih. Za celotno družbo je pomembno, kako bodo učitelji razvijali ne le svojo osebno, temveč tudi poklicno identiteto. Kako bodo skrbeli za svoj karierni razvoj in kakšen pomen temu daje njihovo strokovno okolje. Sodobni učitelj mora imeti vrsto kompetenc, med drugim tudi globalno razsežnost, pozitiven odnos do kulturne in narodnostne pestrosti, mobilnost, obvladovanje komunikacijske tehnologije in poznavanje ter uporabo številnih novih informacij. Pri analizi smo ugotovili, da je napredovanje v naziv motivator za boljše delo. Učitelji z višjim nazivom opravljajo svoje delo bolj kakovostno, saj so s svojim dodatnim usposabljanjem in izpopolnjevanjem ter strokovnim delom pridobili dodatne kompetence za delo. Napredovanje v nazive nam pokaže, da je tako kot poklicni tudi osebni razvoj izrazitejši z višjim napredovanjem.
Ključne besede: učitelj, kariera, napredovanje v naziv, poklicni razvoj učitelja, osebni razvoj učitelja
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 302; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

25.
Pravne zagate urejanja osebnih statusov ob izselitvi iz Slovenije in vračanju v Slovenijo
Maja Rejc, 2023

Opis: Magistrsko delo obravnava preseljevanje v preteklosti in danes, pri čemer se osredo-toča na težave, ki se ob selitvah pojavljajo. Način selitev, množičnost in pogoji za preseljevanje so se skozi čas močno spremenili. Tudi povezanost z domačimi in domovino je danes precej drugačna od nekoč. V sodobnem času hitreje potujemo, hkrati pa ko-municiramo preko spleta, telefonov in podobno, kar močno spremeni način povezanosti v primerjavi s preteklostjo, ko so dolgo potovali, nato pa komunicirali preko pošiljanja pisem. Danes poznamo tudi različna združenja Slovencev v neki tuji državi, kar nam lahko močno olajša vse skupaj. Proces selitve je zahteven, zato nam večkrat lahko pomaga pomoč in izkušnje znancev, prijateljev oziroma oseb, ki so tudi same šle skozi proces selitve. Kljub vsem pozitivnim posledicam, ki jih je prinesla tehnologija, pa vse-eno velik del urejanja zadev ob selitvah še vedno ni samodejni. Ostaja veliko papiro-logije za urejati ob odhodu kot tudi ob prihodu v novo državo. Na potrebne dokumente se še vedno precej dolgo čaka. Tako se pojavljajo težave na področju urejanja davčnih zadev, zavarovanj in prijave prebivališč. V uvodnem delu so opredeljeni ključni pojmi, v osrednjem delu magistrskega dela pa so obravnavane prav te težave s katerimi se ob selitvah srečujemo. Najpogostejše težave s katerimi se srečujemo ob selitvi smo poiskali s pomočjo različnih metod raziskovanja - pregleda člankov, osebnih izkušenj in intervjujev. Namen raziskave je odkriti, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi bilo težav pri selitvah čim manj. V sklopu raziskave smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja na katera smo odgovorili s pomočjo odgovorov pridobljenih z intervjuji. Naše ugotovitve so uporabne predvsem za tiste, ki načrtujejo selitev v prihodnje, prav tako smo dobili predloge, kaj vse bi bilo treba spremeniti. Delo pa ima dodatno vrednost, ker so vse informacije glede migracij zbrane na enem mestu.
Ključne besede: selitev, težave pri selitvi, dokumentacija, množična migracija, povezanost z domačo deželo
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 291; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (866,00 KB)

26.
Mednarodna primerjava interventnih ukrepov na področju omejevanja človekove pravice do zbiranja in združevanja – epidemija COVID-19
Boris Obolnar, 2023

Opis: Leto 2020 se je v svetovno zgodovino zapisalo kot leto pandemije virusa SARS-CoV-2, ki povzroča nalezljivo bolezen COVID-19. V Sloveniji je bila 12. marca prvič v slovenski zgodovini razglašena epidemija. V tem času je v državi vladalo izredno stanje, čeprav uradno nikoli ni bilo razglašeno. Pandemija je močno vplivala na uživanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic po svetu. Države so bile pri spopadanju s koronakrizo primorane sprejemati interventne ukrepe za zaščito življenja in zdravja ljudi. Namen pričujočega dela je bil sistematični pregled ter analiza ukrepov vlade Republike Slovenije (RS) za zajezitev in omilitev posledic epidemije na področju omejevanja pravice do zbiranja in združevanja, zlasti v prvem in drugem epidemiološkem valu. Za proučevanje problema smo uporabili kvalitativne metode družboslovnega raziskovanja in metodo mednarodne primerjave. S pomočjo slednje smo ukrepe RS primerjali z ukrepi Zvezne Republike Nemčije, Republike Avstrije in Kraljevine Švedske. Želeli smo raziskati njihovo ustavnost, učinkovitost ter vplive, ki jih prinašajo za družbo in gospodarstvo. Ukrepi so imeli v primerjanih državah pozitivne, kot tudi negativne vplive. Sprejemanje ukrepov je v državah privedlo do polemik glede demokracije in vladavine prava. S strani ustavnih sodišč so bile ugotovljene nekatere neskladnosti ukrepov z ustavami. Rezultati dela bodo prispevali k ozaveščanju o problematiki, ki je nastala kot posledica epidemije in sprejetih ukrepov v RS in mednarodnem prostoru; pripomogli bodo k jasnejšemu pogledu na ustavnost, učinkovitost ter vpliv ukrepov, odkrivanju najranljivejših družbenih skupin in panog v tem času ter služili kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje na obravnavanem področju.
Ključne besede: COVID-19, epidemija, pandemija, človekove pravice, svoboda gibanja, zbiranje in združevanje, interventni ukrepi, ustavnost, učinkovitost, mednarodna primerjava
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 262; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

27.
Razpoložljivi dohodek družine z vidika davčne, družinske in socialne politike
Klara Krnc Ambrožič, 2023

Opis: V magistrskem delu z naslovom Razpoložljivi dohodek družine z vidika davčne, družinske in socialne politike smo obravnavali sistem dohodnine in sistema družinskih ter socialnih transferjev v Republiki Sloveniji. Namen dela je ugotoviti vpliv posrednih in neposrednih transferjev na razpoložljivi dohodek družine. Raziskovalno delo smo razdelili na teoretični in analitični del, pri čemer smo v teoretičnem delu podali glavne značilnosti obravnavanih sistemov. V analitičnem delu smo analizirali vpliv tako posrednih kot tudi neposrednih transferjev na družinski proračun, za kar smo uporabili matematično metodo. Pri pisanju dela smo nadalje uporabili opisno, normativno in razlagalno metodo. Uporabljene so bile tudi metoda komplikacije, analize in sinteze. Raziskali smo, kakšne pravice iz naslova tako neposrednih kot tudi posrednih transferjev lahko uveljavljajo družine v Republiki Sloveniji, kakšni so pogoji do upravičenosti le-teh, ter kaj upravičenec prejme s posamezno pravico. Odgovorili smo na zastavljeni raziskovalni vprašanji in izračunali višino vseh transferjev, ki jih prejme posamezna družina. Ugotovili smo, da transferji tako posredni kot tudi neposredni vplivajo na dvig razpoložljivih dohodkov v družinah. Nadalje smo ugotovili, da je v RS dobro poskrbljeno za socialno ogrožene družine. Ugotovili smo, da bo dvig splošne davčne olajšave vplival na višino družinskega proračuna v družinah, kjer razpolagajo z lastnimi dohodki, vendar neenakomerno glede na višino dohodkov in bo v nekaterih družinah pomenil celo znižanje njihovega družinskega proračuna. Magistrsko delo ponuja odgovore na vprašanja, s katerimi se srečujejo družine ob uveljavljanju pravic do transferjev iz javnih sredstev. Rezultate raziskovanja bi lahko uporabili tudi za dodatno ozaveščanje družbe, saj mnogo upravičencev ne pozna vseh pravic, ki jim jih sistem transferjev omogoča. Rezultati raziskovanja bodo v pomoč pri razjasniti morebitnih pomislekov in dilem grede ustreznosti posrednih in neposrednih transferjev, ki jih država nameni družinam. Nadalje bi bila raziskava lahko v pomoč tudi pri razmisleku o konceptu socialne države.
Ključne besede: družinski proračun, posredni transferji, neposredni transferji, davčna politika, družinska politika, socialna politika
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 282; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

28.
Prometna signalizacija kot sistem upravljanja prometne varnosti
Boštjan Kragelj, 2023

Opis: Prometna signalizacija kot sistem upravljanja prometne varnosti predstavlja enega večjih in hkrati enega bolj spregledanih državnih upravnih sistemov. Zaznavamo njeno pojavnost, vendar jo velikokrat »spregledamo«, saj je ne želimo razumeti kot sistematično urejen upravni aparat, pač pa le kot družbeno normo organiziranosti prometne varnosti. Pričakovana ravnanja smo tako ponotranjili, da so postala del nas. Prometna signalizacija je v osnovi razumljiva. Uporabniku daje vtis, da se ne spreminja in je vedno enaka. Kljub temu predstavlja živo materijo, ki se spreminja in nadgrajuje. Ker prometna signalizacija sama zase nima nikakršnega smisla, smo jo v magistrskem delu umestili v kontekst cestne infrastrukture in avtomobilskega prometa. V magistrskem delu smo odgovarjali na dve raziskovalni vprašanji. Zanimalo nas je, kako se je prometna signalizacija razvijala skozi čas in na kakšen način je v posameznem zgodovinskem obdobju nagovarja uporabnika. Za odgovor na prvo vprašanje smo raziskali razvoj prometne signalizacije od njenih (pra)zgodovinskih začetkov do danes. Raziskavo smo aktivneje usmerili v obdobje zadnjih 120 let, saj se je normativno urejanje prometne signalizacije resneje začelo šele konec 19. oziroma v začetku 20. stoletja. Za odgovor na drugo raziskovalno vprašanje, tj. o načinu nagovarjanja prometne signalizacije, smo izvedli terensko raziskavo. Opravili smo video snemanje treh cestnih odsekov v skupni dolžini približno 400 kilometrov. S statistično analizo video posnetkov, z analizo slovenske banke cestnih podatkov ter z analizo zgodovinskega razvoja v smislu oblikovnih, barvnih in drugih dizajnerskih rešitev je raziskava podala večplastne odgovore. Pokazala se je soodvisnost tridimenzionalnega razvoja prometne signalizacije, cestne infrastrukture in avtomobilske industrije. Interpretacija odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji kaže na nujnost razlogov za nastanek in organiziranje prometne signalizacije ter je hkrati pokazatelj živosti raziskovanega področja. Magistrsko delo je izvirno, saj literature, ki bi raziskovala zgodovinski razvoj in odnos do uporabnika, ni. Rezultati magistrskega dela so uporabni za vse, ki jih zanima razumevanje prometne signalizacije skozi njeno pojavnost. Prometna signalizacija kot sistem upravljanja prometne varnosti mora uporabniku služiti kot jasen in učinkovit instrument, zato je nujno, da je njena sporočilnost razumljena kot univerzalen jezik.
Ključne besede: prometna signalizacija, prometni znak, vertikalna prometna signalizacija, horizontalna prometna signalizacija, upravljanje prometne varnosti, zgodovina prometne signalizacije
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (12,75 MB)

29.
Izvajanje policijskih nalog na javnih shodih in protestih
Elidijan Hodžić, 2023

Opis: Obravnavano magistrsko delu preučuje izvajanje policijskih nalog na javnih shodih in protestih. V današnjem času se tako civilna družba kot posameznik vse bolj zavedajo svojih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Del teh je tudi Ustavna pravica do javnega zbiranja in izražanja. Ob morebitnih poskusih javnih oblasti ali policije, da bi kakor koli posegla v pravico uresničevanja teh, se takoj pojavijo družbene dileme in vprašanja, kaj policija na javnih shodih in protestih sme ali mora početi ter katerih ravnanj se mora vzdržati. Pogosto se v delu laične javnosti pojavijo občutki, da je namen policije zgolj ovirati navedene pravice udeležencev. Opisano še posebej pride do izraza v primerih nastanka družbenih nemirov, nasilnih ali kaznivih dejanj ter drugih okoliščin, ki lahko dajejo videz, da je policija nezakonito ali nestrokovno posegla v pravice ljudi. Zaradi tega je bil s pomočjo kombinacij opisne, razlagalne, zgodovinske in normativne metode namen opravljene raziskave predstaviti naloge policije ter za to potrebne policijske resurse. Hkrati je bil namen predstaviti pojavne oblike množic, vpliv psihologije in drugih dejavnikov, ki v tovrstnih okoliščinah lahko vplivajo na njo. Pri tem smo s pomočjo lastnih izkušenj, analize strokovnih gradiv, zakonodaje, sodne prakse ter primerjave s tujo ureditvijo opisali temeljna načela in pooblastila policije. V okviru opravljene raziskave smo ugotovili, da ima naša država s pomočjo policije pozitivno dolžnost omogočati ter uresničevati pravico do javnih shodov in protestov. Hkrati se mora izogibati kakršnih koli ravnanj, ki bi jim to pravico lahko omejevala. Ugotovili smo, da ima slovenska policija za izvedbo predvidenih nalog zadostna in normativno primerno urejena policijska pooblastila. Učinkovitost njenega delovanja bi v skrajnih primerih lahko omejevale zgolj kontinuirane, dlje časa trajajoče nasilne aktivnosti udeležencev. Takrat bi slovenska policija lahko imela težave pri ustreznem zagotavljanju zadostnih kadrovskih in drugih tehničnih resursov. Ugotovitve opravljene raziskave so izvirno uporabne zainteresirani laični ali strokovni javnosti predvsem s pravno-strokovnega vidika. Vsebina magistrskega dela namreč ne vključuje raziskave morebitnih političnih vplivov oziroma dejavnikov, ki bi ob javnih shodih ali protestih lahko vplivali na policijo ali druge udeležence.
Ključne besede: javnih shod, protest, naloge policije, množice, človekove pravice
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 400; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

30.
Socialna aktivacija kot priložnost za ponovno vključitev prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela
Ana Delišimunović, 2023

Opis: Socialna aktivacija obravnava zelo aktualno problematiko naraščanja dolgotrajne brezposelnosti, ki je značilna tako za slovenski kot evropski trg dela. Na ravni Evropske unije so bile sprejete različne strategije za aktivno vključevanje dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela. V magistrski nalogi smo analizirali domačo in tujo strokovno literaturo s področja socialne varnosti, položaja dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči ter ukrepov, katerih so se pri reševanju težav na področju zmanjševanja dolgotrajne brezposelnosti posluževale Slovenija, Irska, Nizozemska in Norveška. Osnovni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne so razlike v zagotavljanju socialne varnosti preko sistemov socialnih pomoči osebam, ki so dalj časa oddaljene od trga dela v Sloveniji, na Nizozemskem, Norveškem in Irskem. Obravnavane države so s socialno aktivacijskimi programi pomagale različnim ciljnim skupinam, ki so najbolj oddaljene od trga dela. V Sloveniji so v okviru pilotnega projekta socialne aktivacije, ki poteka od leta 2017 pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ciljna skupina dolgotrajno brezposelne osebe in dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči. Cilj projekta je povečati socialno vključenost, opolnomočenje in motiviranje udeleženih za zaposlitev. Raziskali smo tudi primere dobrih praks programov socialne aktivacije v ostalih obravnavanih evropskih državah. Na Irskem so bili ustanovljeni lokalni skupnostni razvojni programi, ki so se izvajali preko lokalnih razvojnih podjetij. Na Norveškem so v okviru Norveške uprave za delo in socialno skrbstvo združili socialnovarstvene službe, zavod za zaposlovanje in nacionalno zavarovalno službo. Socialna aktivacija na Nizozemskem pa je potekala kot večnivojski proces, ki naj bi omogočil napredovanje uporabnikov po šeststopenjski integracijski lestvici. Raziskava je uporabna, ker prikazuje primerjavo štirih držav in izvedbo socialne aktivacije v posamezni državi. Ključna omejitev programov socialne aktivacije tako v Sloveniji kot v ostalih obravnavanih državah se nam zdi, da je ta, da države niso v zadostni meri razvile sistemskih rešitev za prehod udeležencev v raznovrstne oblike zaposlitev.
Ključne besede: socialna aktivacija, socialna izključenost, denarna pomoč, brezposelnost, socialna varnost
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 275; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh