21. Vpliv Covid-19 epidemije na finančne pomoči v kmetijstvu Republike SlovenijeVeronika Jenc, 2021 Opis: Zagotavljanje in ohranjanje ustrezne finančne likvidnosti posameznikov in podjetij je predpogoj za uspešno premagovanje krizne situacije. Vpliv učinka epidemije Covid-19 na stanje v kmetijstvu je velik, zato je Republika Slovenija sprejela vrsto ukrepov za zajezitev širjenja novega korona virusa in sploščevanje epidemiološke krivulje. V največji meri se okrevanje kmetijsko-gospodarskega področja izvaja preko finančne pomoči. Finančna pomoč v času krize omogoča, da se zagotovi stabilnost delovanja. Namenjena je reševanju težav in ne izvajanju nekih novih zastavljenih ciljev. Magistrsko delo povzema ukrepe finančne pomoči sprejetih za omilitev posledic epidemije COVID-19 v kmetijstvu v letu 2020. Sprejeti ukrepi so tako predstavljali nabor pomoči z usmeritvijo, da se čim prej z jasnimi, specifičnimi cilji in čim večjo zajeto populacijo upravičencev, zagotovi omilitev posledic epidemije. Nujni ukrepi pomoči so tako sledili načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. Ukrepi pomoči so morali biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa nagla. Izvedena analiza je pokazala, da je bilo v letu 2020 sprejetih devet ukrepov pomoči na področju kmetijstva, ki so omogočili premagovanje težav v zvezi z izpadom dohodka kot posledice epidemije COVID-19, katerih plačnik je bila ARSKTRP. Rezultati analize so še pokazali, da je bilo v skupnem znesku porabljenih le slabih 60 odstotkov namenskih finančnih sredstev. Vendar splošno gledano bi vzrok za manjšo porabo sredstev od predvidene lahko pripisali ali slabemu izračunu predlagatelja predpisa ali pa prestrogim razpisnim pogojem, na katere se vlagatelji niso (z)mogli odzvati. Na koncu bi lahko tudi rekli, da so rezultati uspešnosti poslovanja kmetijskega sektorja pomembnejši kot samo črpanje sredstev, vendar višja poraba razpoložljivih namenskih finančnih sredstev bolj pripomore k uspešnejšemu okrevanju kmetijske dejavnosti za posledicami vpliva epidemije COVID-19.
Ključne besede: kmetijstvo, COVID-19, epidemija, finančna pomoč, deljeno upravljanje, poraba finančnih sredstev
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 66; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (875,40 KB) |
22. Širjenje pooblastil občinskih redarjevNatalija Golob, 2021 Opis: V Sloveniji za varnost na državni ravni skrbi policija, na občinski ravni pa občinsko redarstvo, ki skrbi predvsem za varovanje varnosti v cestnem prometu in za vzdrževanje javnega reda in miru. Policija je že ob ustanovitvi občinskih redarstev velik del nalog prepustila občinskim redarstvom, prav tako pa tudi sedaj vse poteka v smeri, da bi zmeraj več nalog prepustili občinskim redarjem. Trend širjenja pooblastil občinskih redarjev je, da bi se občinska redarstva preimenovala v mestno policijo. V uvodnem delu smo z zgodovinsko metodo predstavili zgodovinski razvoj občinskega redarstva, nato smo z enostavno statistično metodo predstavili, katere občine imajo ustanovljena občinska, medobčinska ali mestna redarstva in koliko imajo zaposlenih, v nadaljevanju smo s primerjalno metodo primerjali, kako ima urejeno prometno in komunalno redarstvo sosednja država Hrvaška. Primerjali smo tudi strokovno usposabljanje policistov in občinskih redarjev ter strokovno usposabljanje občinskih redarjev, prometnih ter komunalnih redarjev na Hrvaškem. Na koncu magistrskega dela smo s sociološko oz. empirično metodo pridobili mnenja zaposlenih občinskih redarjev in občanov glede širjenja pooblastil. Namen in cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je smiselno občinskim redarjem širiti pooblastila oz. kakšni problemi se pojavljajo pri širitvi. Z informacijami bomo lahko sprejemali strateške odločitve, ki bodo vplivale na širjenje pooblastil. Rezultati raziskav so pokazali, da se pri širitvi pojavljajo številni problemi, ki jih je potrebno rešiti (pomanjkanje kadra, prekratko usposabljanje, pomanjkanje opreme, sprememba zakonodaje, finance, reorganizacija, dodatne naloge in prostori). Naše ugotovitve bo lahko stroka uporabila pri nadaljnjih širitvah pooblastil, tako da izboljša področja, kjer so potrebne spremembe.
Ključne besede: občinsko redarstvo, občinski redarji, red, pooblastila, pristojnosti
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 70; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,90 MB) |
23. Plača javnega uslužbenca s poudarkom na redni delovni uspešnostiErika Marot, 2021 Opis: V Sloveniji imamo za celotni javni sektor enotni plačni sistem. Sistem plač javnega sektorja je podprt z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Zakon zasleduje tri temeljna načela, eno od teh je stimulativnost plač. Spremenljivi del plače lahko pomembno vpliva na višino izplačane plače, kar pa bi lahko povezali z dobrimi rezultati in uspešnostjo pri delu. Poudarek moje diplomske naloge je na redni delovni uspešnosti. Predvidevam, da stimulativnost plač, kamor spada redna delovna uspešnost, motivira javne uslužbence k boljši učinkovitosti in boljšim delovnim rezultatom. Vsi državljani smo uporabniki storitev javnega sektorja in želimo dobre storitve, ki nam jih zagotavljajo javni uslužbenci. Ker so zadovoljni delavci dobri delavci, je pomembno, da je plačni sistem urejen kakovostno, uspešno in pravično. Če je sistem plač in nagrajevanja dober in pravičen, so posledično zadovoljni in motivirani tudi javni uslužbenci. Nagrajevanje javnih uslužbencev z redno delovno uspešnostjo za doseganje nadpovprečnih rezultatov pri delu je tesno povezano z avtonomijo in svobodo nadrejenih oziroma ocenjevalcev. V diplomski nalogi analiziram in primerjam kako so bili ocenjeni javnih uslužbencev v Javnem zavodu OŠ Toneta Čufarja Maribor, v dveh zaporednih ocenjevalnih obdobjih in skušam ugotoviti, ali je izplačilo dela plače za redno delovno uspešnost dodatna motivacija za javne uslužbence. Ugotovila sem, da nagrada za redno delovno uspešnost v Javnem zavodu OŠ Toneta Čufarja Maribor ni pomembno motivirala delavcev, večji vpliv je zaznati v plačni skupini J. Ta napredek v drugem ocenjevalnem obdobju bi pripisala dejanskemu povečanju obsega dela, predvsem zaposlenih v plačni skupini J (kuharji in čistilke), saj so bile šole večji del prvega ocenjevalnega obdobja zaprte. Predvidevam, da se v obravnavanem javnem zavodu OŠ Toneta Čufarja Maribor dogaja ravno to, na kar so opozorili na ministrstvu, da se z delom plače za redno delovno uspešnost poskuša vsaj malo izboljšati plače najslabše plačanim javnim uslužbencem
Ključne besede: javni uslužbenec, plača, redna delovna uspešnost, stimulativnost, motivacija
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 314; Prenosov: 7
Celotno besedilo (592,85 KB) |
24. Motiviranje za delo policistov in pogled javnosti na njihovo deloAlen Ferš, 2021 Opis: Dandanes je motiviranost zaposlenih zelo na preizkušnji. V diplomski nalogi smo v prvem delu raziskovali različne dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih v policiji in v grobem veljajo tako za celotni javni sektor kot za zasebni sektor. Zastavili smo si raziskovalno vprašanje: »Ali so pri motiviranju zaposlenih še rezerve in katere so?« in ga obdelali z več zornih kotov. Zaključili smo, da je za pozitivno naravnano motivacijo v prvi vrsti odgovoren vodja enote in vsi vodje nad njim. Za motivacijo s strani vodje pa mora imeti le-ta osebnostne lastnosti, strokovno znanje s področja, ki ga vodi, in biti mora spoštljiv do zaposlenih. Če vodja teh znanj na različnih področjih ne premore, je tudi na njem samem, da dela na tem, tako da bodo tudi njegovi zaposleni to opazili in cenili. V drugem delu smo analizirali dosedanje javnomnenjske raziskave o delu policije. Iz raziskav izhaja, da policija dela pretežno dobro, da pa so kot tudi povsod drugod mnenja in pogledi posameznikov na delo policije različni, odvisni predvsem od izkušenj s policijo in postopki policistov. Velik vpliv na javno mnenje predstavljajo tudi mediji in kako zna policija svoje delo in prizadevanja predstaviti javnosti
Ključne besede: policija, motiviranje, vodja, javnost, zaposleni
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 60; Prenosov: 3
Celotno besedilo (987,89 KB) |
25. Samoodločba in ustavnopravni vidik evtanazije v SlovenijiAna Graf Mlinar, 2021 Opis: Države različno pristopajo in se opredeljujejo do vprašanja evtanazije. Tako na nastanek in razvoj t.i. evtanazijskega prava in tozadevnih pravnih predpisov vplivajo številni dejavniki, kot so zdravstvo, etika, družba, zgodovina, vera, pravo in ne nazadnje tudi (javna) politika. Evtanazija in vsakršna pomoč pri skrajševanju življenja sta v Sloveniji nezakonita. Že dalj časa potekajo razprave in intenzivna soočenja, v katerih različne strokovne skupine in posamezniki izražajo stališča do tovrstnih vprašanj. Mnoge ustavne določbe nalagajo državi urejanje pomembnih področij človekovega življenja, med katere nedvomno sodi tudi čas, ko neozdravljivo bolnemu človeku ni več mogoče (u)blažiti trpljenja. Zakonodajalec mora skozi svojo normativno funkcijo urediti način zagotavljanja in uresničevanja človekovih pravic. Da država ne uresničuje obligacije svojega aktivnega ravnanja, skozi katerega bi morala ustvariti optimalne pogoje, se kaže tudi v odsotnosti paliativne oskrbe, z izjemo dveh slovenskih regij. Številne življenjske situacije zahtevajo transformacijo obstoječih sistemov v državi. Kljub številnim določbam predpisov, usmeritvam in priporočilom se zdi, da obstoječi zdravstveni predpisi ne uresničujejo temeljnih vrednot kot so odgovornost, dostojanstvo, humanost, pravičnost in vključenost. V ospredje se ne postavlja posameznika in njegove pravice do samoodločbe. Načelo spoštovanja avtonomije vselej zahteva upoštevanje pravice vsakogar, da sam odloča o sebi. Predpis, ki bi zadostil kriterijem jasnosti in pomenske določljivosti, bi za našo družbo lahko pomenil drzen in pogumen korak naprej. Na novo bi se oblikoval odnos v razmerju zdravnika do pacienta, pacientove avtonomije ter empatije do neozdravljivo bolnih, trpečih in umirajočih. Takšna sprejeta politika bi lahko izkazovala veliko sočutja in široke nazore družbe, stroke in politike. Na podlagi pregleda domače in tuje literature ter analize pravnih norm se v magistrskem delu skuša poiskati izhodišča za uresničevanje temeljne in neodtujljive pravice, pravice do dostojne smrti. Vsebina je izjemno kompleksna, saj uresničevanje tovrstne pravice trči ob številne druge, prav tako temeljne ustavno zavarovane vrednote
Ključne besede: evtanazija, avtonomija pacienta, paliativna oskrba, predpisi, ustava
Objavljeno: 22.08.2022; Ogledov: 66; Prenosov: 4
Celotno besedilo (676,18 KB) |
26. Vpliv spora med Severno Makedonijo in Grčijo zaradi imena na evroatlantske procese Severne MakedonijeAndriana Georgieva, 2021 Opis: Severna Makedonija je mlada država z dolgo zgodovino, kljub temu pa je področje mnogih sporov in dokazovanja o lastni samostojnosti ter pravici do obstoja, saj je država obkrožena z močnimi sosedami, ki ji to preprečujejo, pri tem je igrala pomembno vlogo tudi Grčija, na severu katere leži pokrajina, imenovana Makedonija. Prav zato je bila ta država dolgo proti temu, da bi njena severna soseda kot svoje državno ime uporabljala ime Makedonija. To je vodilo do številnih nesporazumov, med katerimi lahko izpostavimo prav spor o imenu, ki je današnji Severni Makedoniji dolgo časa omejeval vstop v evroatlantske organizacije. V tem magistrskem delu je uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda, deduktivna metoda, metoda komentar, primerjava, sinteza in metoda analize, da bi se lahko preučil vpliv spora med Severno Makedonijo in Grčijo zaradi imena na evroatlantske procese Severne Makedonije. Namen naloge je raziskati konflikt med državama in njegovo reševanje, cilji pa so preučevanje stališč obeh držav, raziskovanje razlogov za spor in vpliv, ki ga ima spor na evroatlantske procese Severne Makedonije. Pri tem je ugotovljeno, da se je spor razrešil s tem, da sta državi dosegli sporazum glede imena severne države in tako se je država poimenovala z imenom Severna Makedonija. To ji je omogočilo priključitev k različnim mednarodnim organizacijam, med katerimi sta najbolj pomembni EU in Nato, kar je imelo pomembne politične in družbene posledice. Magistrsko delo omogoči dober vpogled v obravnavano tematiko, ki je še vedno aktualna, saj se je spor razrešil šele nedavno
Ključne besede: Severna Makedonija, Grčija, spor, Evropska unija, Nato
Objavljeno: 22.08.2022; Ogledov: 55; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,29 MB) |
27. Primerjalna študija in razvoj koncepta uspešne ženske Alma Karlin, Barbara Celjska in Ana CeljskaAna Anita Švigelj, 2021 Opis: Diplomsko delo obravnava koncept uspešne ženske na podlagi proučevanja življenja treh navdihujočih žensk, ki so zaznamovale slovensko zgodovino, in sicer Alma Karlin – ena izmed desetih največjih popotnikov vseh časov, poliglotka, učiteljica, predavateljica, zbirateljica in pisateljica, ki je sledila teozofskemu načina življenja; Barbara Celjsko – trojna kraljica z izredno politično in ekonomsko močjo ter talentom ter neslavnima nazivoma Črna Kraljica in Nemška Mesalina; ter Ana Celjsko – prva kraljica, ki je izvirala iz današnjega slovenskega ozemlja. V raziskovalnem delu diplomskega dela naredimo primerjalno študijo obravnavanih žensk ter na podlagi njihovih skupnih lastnosti in sposobnosti oziroma veščin razvijemo koncept uspešne ženske. Na podlagi teoretičnih izhodišč o uspešnih osebah ter primerjalne študije obravnavanih žensk ugotovimo, da je uspešna ženska ciljno naravnana in zelo ambiciozna, samozavestna in pogumna, odločna, produktivna, kreativna, iznajdljiva, prilagodljiva, potrpežljivo vztrajna in vzdržljiva ter sposobna ohranjati umirjenost in razsodnost v spreminjajočih okoliščinah. Ima sposobnost analitičnega razmišljanja, a se zna odločati tudi intuitivno. Trdo dela za želene rezultate, verjame v lastne sposobnosti in napredek, je strastno predana odločitvam oziroma ciljem, zna poiskati potrebne informacije za uresničitev zadanega in, če je potrebno, se zna sama usposobiti za vse, kar je pomembno za uspeh. Je olikana, njene komunikacijske sposobnosti ji omogočajo spretno prepričevanje oziroma vplivanje na druge, zna pa se tudi postaviti za interesi drugih ljudi. Ko gre za vprašanje njene osebne svobode ali koga drugega, pokaže tudi svojo uporniško plat, saj sama zaznava svobodo kot osnovo za uspešnost in bistveni pogoj za uspeh
Ključne besede: Alma Karlin, Barbara Celjska, Ana Celjska, uspešnost, uspešna ženska
Objavljeno: 22.08.2022; Ogledov: 74; Prenosov: 3
Celotno besedilo (875,52 KB) |
28. Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo policisti tretjim osebam in njihov ugled v javnostiDenis Bratušek, 2021 Opis: Ko država opravlja svoje naloge, lahko nastopa v različnih vlogah in razmerjih, kot na primer izvajalka oblasti, delodajalka v delovnih razmerjih ali v vlogi stranke v poslovnih razmerjih ter drugih vlogah pri tem pa, tako za državo kot vse druge pravne osebe in posameznike velja, da so odgovorni za škodo, kadar le-to povzročijo s protipravnim izvajanjem nalog. Ker nas je v diplomskem delu zanimalo, kakšne posledice nosijo subjekti za omenjene kršitve, smo si zastavili raziskovalno vprašanje kakšna je odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo policisti tretjim osebam in njihov ugled v javnosti, ter kako bi policija morala ukrepati, da bi ta ugled izboljšala in povečala zaupanje državljanov Republike Slovenije? V prvem delu diplomskega dela smo tako raziskali in opisali institut odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo javni uslužbenci z izvedbo svojih nalog lahko povzročijo ter navedli škodne posledice, ki lahko pri tem nastanejo. Ugotovili smo, da je pravna podlaga odškodninske odgovornosti države za protipravno ravnanje oblasti 26. člen URS, ker pa omenjeni člen Ustave RS zajema samo nekatera načela, ki so v skladu z načeli obligacijskega prava, si za odločanje o nekaterih drugih vprašanjih odškodninske odgovornosti sodišča deloma pomagajo še s posebnimi predpisi, kar je v praksi tudi v drugih evropskih državah, ki smo jih primerjali, razen v Franciji. V drugem delu diplomskega dela smo pregledali in preučili pretekle raziskave in analize javnega mnenja o delu slovenske policije. Ugotovili smo, da se državljani počutijo varne in so z delom policije zadovoljni, saj jo ocenjujejo kot dobro, kljub določenim različnim pogledom in mnenjem. Zavedati se moramo, da se javno mnenje o delu policije in njen ugled v veliki meri ustvarja skozi obseg vrednot in načel, ki jim premorejo slediti in upoštevati policisti pri postopkih in odnosu s strankami, preko medijev, od katerih je odvisno na kakšen način predstavijo policijo in njeno delo širši javnosti ter nenazadnje tudi od policije same, ki si zaupanje in ugled lahko gradi samo s poštenim odnosom do ljudi v vsakdanjem življenju, kar pa je za njeno učinkovito delovanje bistvenega pomena
Ključne besede: odškodninska odgovornost države, škoda, protipravno izvajanje nalog, policija, ugled, pravica oškodovanca
Objavljeno: 22.08.2022; Ogledov: 66; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,19 MB) |
29. Elektronsko izobraževanje v Ministrstvu za obrambo kot primer dobre prakseKatja Horvat, 2021 Opis: V magistrskem delu je predstavljeno elektronsko izobraževanje v širšem smislu in preneseno na Ministrstvo za obrambo kot primer dobre prakse. Izhajajoč iz osebnih izkušenj pri dosedanjem delu na področju uporabe elektronskega izobraževanja, smo v magistrskem delu analizirali številne primarne in sekundarne vire, izvedli analizo delovanja e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo, izvedli primerjavo med različnimi koncepti e-izobraževanja, predstavili potencialne učinkovitosti za uvedbo in uporabo e-izobraževanja za potrebe javne uprave ter izvedli empirično raziskavo o ustreznosti in uporabnosti e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo. V teoretičnem delu smo opisali zgodovinski razvoj, temeljne pojme, značilnosti, predstavili lastnosti in oblike e-izobraževanja. Osvetlili smo tudi vrste in oblike sodobnega e-izobraževanja, ki so se pojavile skozi njegovo evolucijo. E-izobraževanje ima svoje posebnosti, zato smo v nadaljevanju usmerili raziskovanje na formalno urejenost e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo in izpostavili prednosti njegove uvedbe na ministrstvo. Osrednja tema magistrskega dela je Elektronsko izobraževanje na Ministrstvu za obrambo kot primer dobre prakse, ki trenutno predstavlja zmogljivost na področju vojaškega izobraževanja in usposabljanja na Ministrstvu za obrambo. Zaradi tega smo v raziskovalnem delu magistrskega dela analizirali uveden sistem e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo in ga primerjali z drugimi podobnimi sistemi v okviru javne uprave. Prav tako smo iskali prednosti ter slabosti uporabe omenjenega sistema za potrebe usposabljanja zaposlenih v celotnem obrambnem sistemu predvsem v vsebinskem in tehničnem segmentu. Prikazati smo želeli, da sistem e-izobraževanja omogoča posodobitve v smislu izobraževalnih vsebin v zelo kratkem času in na drugi strani pa sistem omogoča uporabo velikemu število uporabnikov brez finančnih posledic za Ministrstvo za obrambo.
Ključne besede: e-izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, kombinirano izobraževanje, samoizobraževanje, javna uprava
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 116; Prenosov: 9
Celotno besedilo (3,30 MB) |
30. Barbara Celjska - vladarica EvropePetra Zalokar, 2021 Opis: Magistrsko delo Barbara Celjska – Vladarica Evrope v celoti obravnava potomko nekoč najbolj ozemeljsko dominantne slovenske rodbine Celjskih grofov, od 1436 Celjskih knezov. Barbara, najmlajša hči Hermana II in Ane Schaunberške, je v prvi polovici 15. stoletja veljala za najbolj pomembno žensko na širšem ozemlju osrednje Evrope, ambiciozno in dobro obdarjeno (preskrbljeno) s strani svojega očeta ter predvidoma iz političnih razlogov in želje svojega očeta, poročeno z mnogo starejšim vdovcem Sigismundom, kraljem Luxembourg-a, Ogrske in Češke ter cesarjem Avstro-Ogrske monarhije. Njeno bivanje na slovenskem ozemlju verjetno ni trajalo dlje od zaroke, v Celje, mesto ob Savinji, pa se ni nikoli več vrnila. Znatno obdarjena z jutrnjimi posestmi in vladarskimi naslovi, t.j. kraljica Ogrske, Češke in cesarica Svetega rimskega cesarstva, ki jih je prejela od svojega moža kot poročna darila, je postala najbogatejša ženska in ni je bilo, ki bi se lahko merila z njeno izobrazbo in inteligenco. Vodenje oblasti in opravljanja poslov je kasneje, zaradi stalne Sigismundove odsotnosti z dvora, v celoti prešlo v njene roke kot samozavestne in pogumne vladarice posebnih osebnih lastnosti in modrosti, ki je reševala težave tako politično kot diplomatsko, izdajala je pomembne listine in, ki je živela in vladala v obdobju prvotne diplomacije. Zato jo lahko štejemo za prvo diplomatko slovenskega porekla.
Ključne besede: srednji vek, Žovneški, Celjski grofje, Barbara Celjska, kralj Sigismund, jutrnja, vladar, Evropa
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 113; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,82 MB) |
