21. Širitev Evropske unije na Zahodni Balkan : varnostni vidikPaulina Ivanova, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavam širitev Evropske unije na države Zahodnega Balkana s poudarkom na varnostne izzive, s katerimi se soočajo države v regiji. Kljub intenzivnim pristopnim procesom se zdi, da so države Zahodnega Balkana še vedno daleč od vstopa v EU. Nov zastavljen cilj za širitev je leto 2030, ko bi se moralo države v regiji spodbuditi, da se pripravijo na širitev in odpravijo zastavljene cilje. Regijo še vedno zaznamujejo številne krize in varnostne izzive, ki so nastali po razpadu Jugoslavije. Prvo zastavljeno raziskovalno vprašanje v delu, ki sem si ga zastavila, je: Ali širitev EU na Zahodni Balkan lahko ogrozi varnost v Evropski uniji? Drugo vprašanje pa se glasi: Ali je širitev EU na Zahodni Balkan trajnostna rešitev za varnost v regiji? Glavni cilj magistrskega dela je opredeliti varnostnih izzivov, s katerimi se soočajo države Zahodnega Balkana, ter ugotoviti, kako varnostni izzivi vplivajo na proces pridruževanja regije v Evropsko unijo. Ugotovitve bodo pomagale oceniti potencialne prednosti in slabosti širitvenega procesa v varnostnem kontekstu. Med glavne varnostne grožnje ostajajo: potencial oboroževanja v BiH in Kosovo, polarizacija Severne Makedonija, nacionalizem, radikalizem, ekstremizem, organiziran kriminal, tekmovanje zunanjih akterjev, okoljske grožnje.
Ključne besede: EU, Zahodni Balkan, širitev EU, varnost, varnostne grožnje
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 420; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (2,35 MB) |
22. Mednarodna pristanišča kot dejavniki razvoja regij : magistrsko deloNina Ribarič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so obravnavana mednarodna pristanišča kot dejavnik razvoja regij, kar je predmet lokacijske teorije oziroma ekonomske geografije. Postavljeni sta dve hipotezi. Prva hipoteza se glasi: Mednarodna pristanišča so odločilni dejavniki razvoja regij. Analiza je pokazala, da mednarodna pristanišča, kot so Rotterdam, Antwerpen - Brugge in Hamburg, pomembno vplivajo na razvoj regij, v katerih se nahajajo. Ugotovljeno je bilo, da pristanišča niso pomembna le za pomorsko trgovino, temveč tudi za širši razvoj gospodarskih dejavnosti, vključno z logistiko, skladiščenjem in transportom. Raziskava je potrdila, da so pristanišča ključna za gospodarski razvoj regij, saj prispevajo k razvoju omrežij in dejavnosti v svojem zaledju. Lokacija pristanišč je pogosto določena z geografskimi dejavniki, kar pomeni, da so velika mednarodna pristanišča redka naravna dobrina, podobna drugim naravnim virom. Druga hipoteza pa se glasi: Koprsko pristanišče je pomembno za nacionalne interese in suverenost Slovenije. Analiza je potrdila, da ima koprsko pristanišče ključen pomen za nacionalne interese Republike Slovenije in njen razvoj. Ugotovljeno je bilo, da koprsko pristanišče zagotavlja pomembne gospodarske koristi regiji, v kateri se nahaja, ter za zaledje in druge dele Slovenije. Kljub temu pa obstajajo omejitve glede prihodnjega povečanja pretovora zaradi prostorskih omejitev. Primerjava z drugimi pristanišči v regiji (Trst, Reka, Benetke) je pokazala, da Koper skupaj s Trstom pokriva specifična tržišča, medtem ko Reka in Benetke nista neposredna konkurenta. Kljub konkurenčnemu okolju je koprsko pristanišče ključno za slovensko suverenost in razvoj, saj omogoča Sloveniji status pomorske države.
Ključne besede: ekonomska geografija, lokacijska teorija, Luka Koper, avtonomni sistemi, mednarodna pristanišča, pomorska trgovina, regije, transportne poti, vplivno območje, zaledje
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 369; Prenosov: 8
Celotno besedilo (4,66 MB) |
23. Pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov : magistrsko deloNataša Vehar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se proučujejo pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov (RPA) in njen vpliv na pravni okvir. Raziskava je pokazala, da RPA ni povsem nova tehnologija, vendar je njena širša uporaba še vedno v začetni fazi implementacije, kar nakazuje velik neizkoriščen potencial. Tehnologija omogoča avtomatizacijo ponavljajočih se in predvidljivih nalog, pri čemer je delovanje RPA predvidljivo in zanesljivo, kar omogoča jasno določitev odgovornosti. Analiza nacionalnih zakonodaj je pokazala, da trenutni pravni okviri že zajemajo RPA in omogočajo učinkovito urejanje odgovornosti, kar zagotavlja pravno varnost za uporabnike in razvijalce. Ugotovljeno je bilo tudi, da RPA ostaja nišna tehnologija, zato trenutna zakonodaja zadostno pokriva to področje brez potrebe po dodatni regulaciji. Vendar pa je hiter tehnološki razvoj umetne inteligence, ki vse bolj prevzema funkcije RPA oziroma jo bistveno nadgrajuje, pokazal potrebo po prilagoditvi pravnega okvira, da bi se ohranile temeljne pravice in svoboščine ter da bi se preprečilo škodljivo delovanje tehnologij. V Evropski uniji Akt o umetni inteligenci predstavlja pomemben korak k celoviti regulaciji umetne inteligence in posredno tudi RPA. Kljub tem premikom pa trenutne razprave niso usmerjene v podeljevanje pravne subjektivitete RPA ali sistemom umetne inteligence, saj bi to prineslo številne pravne in etične izzive. Na podlagi ugotovitev lahko zaključimo, da trenutni pravni okvir ustrezno ureja RPA, vendar bo zaradi hitrega razvoja umetne inteligence potrebno nadaljnje prilagajanje zakonodaje, da bo ta sledila tehnološkemu napredku in zagotavljala zaščito temeljnih pravic.
Ključne besede: pravna subjektiviteta, robotska avtomatizacija procesov, umetna inteligenca, avtonomni sistemi, Akt o umetni inteligenci EU, pravna odgovornost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 367; Prenosov: 10
Celotno besedilo (838,21 KB) |
24. EU in vzpon Kitajske : analiza zunanje politike EU do KitajskeMojca Habjanič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje odnos med EU in Kitajsko ter njuno zunanjepolitično sodelovanje. Zunanja politika je nenehno spreminjajoč se proces, ki se prilagaja globalnim spremembam in novim izzivom. Dinamika mednarodnih odnosov, geopolitični premiki in gospodarske spremembe zahtevajo, da države nenehno preoblikujejo in prilagajajo svoje zunanjepolitične strategije. Izhodišči raziskave sta dve ključni hipotezi: (1) Kitajska je globalna sila na področju ekonomije, tehnologije in zunanje politike, ki z gospodarsko razvitostjo in hitrim tehnološkim napredkom ter homogenim delovanjem na zunanjepolitičnem področju prevzema vodilno vlogo napram evropski skupni politiki, ki navzven ne deluje enotno in prepričljivo, in (2) Izboljšanje odnosov med EU in Kitajsko preprečujejo predvsem različni pogledi obeh udeleženk na evropske vrednote, pravno državo, človekove pravice, mednarodne norme in standarde ter evropske zaveze k podnebnemu programu in energetskemu prehodu. Delo je razdeljeno v več poglavij. Uvodno poglavje predstavi raziskovalno vprašanje, cilje, hipotezi in metodologijo. V drugem poglavju je podan teoretični okvir, ki vključuje pregled ključnih teorij mednarodnih odnosov s poudarkom na realistih, liberalnih in konstruktivističnih pristopih. Tretje poglavje analizira ključne zgodovinske dogodke, ki so oblikovali sodobno kitajsko zunanjo politiko, in preučuje vpliv teh dogodkov na trenutno politiko. Četrto poglavje se osredotoča na konkretne dokumente in strategije Evropske unije v odnosu do Kitajske, s poudarkom na trgovinskih in varnostnih vprašanjih. V petem poglavju so predstavljeni rezultati raziskave, vključno z analizo, kako kitajska zunanja politika vpliva na mednarodne odnose in kako Evropska unija skuša nasloviti izzive, ki jih prinaša Kitajska. Rezultati raziskave potrjujejo prvo hipotezo, saj Kitajska resnično uporablja zunanjepolitična načela za krepitev svojega globalnega vpliva, predvsem v okviru pobude En pas, ena cesta ter s svojo diplomatsko in gospodarsko strategijo v Afriki in Južnem Pacifiku. Druga hipoteza je prav tako potrjena, saj Evropska unija poskuša uravnotežiti svoje gospodarske interese z varnostnimi in političnimi vprašanji, kar pa povzroča notranje razkole znotraj EU. V magistrskem delu so torej predstavljena dejstva, ki oblikujejo zunanjo politiko Evropske unije in Kitajske, pri čemer se naša raziskava osredotoča na analizo njunih politik. Povzete so ugotovitve, stališča in mnenja različnih avtorjev in dokumentov, ki so bila združena v smiselno celoto. Poleg tega so podana tudi lastna mnenja in opažanja.
Ključne besede: zunanja politika EU, odnosi med EU in Kitajsko, BRI strateški partner, pregled nove moči, akter, neposredni odnosi, geopolitika
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 360; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,42 MB) |
25. Vloga lokalnih oblasti v mednarodnem okolju : magistrsko deloKristina Krkovič, 2024, magistrsko delo Opis: Mednarodno okolje predstavlja kompleksno mrežo odnosov, institucij, pravil in norm, ki urejajo odnose med državami, mesti, nevladnimi organizacijami in drugimi akterji na globalni ravni. V tem kontekstu se mesta vse bolj uveljavljajo kot pomembni akterji, saj se soočajo z globalnimi izzivi, ki zahtevajo sodelovanje preko nacionalnih meja. Mednarodno okolje ponuja mestom platforme in priložnosti za sodelovanje, izmenjavo znanj in vplivanje na globalne agende, hkrati pa postavlja tudi izzive, kot so usklajevanje interesov, kulturne razlike in politične omejitve. Mesta, še posebej večja urbana središča, pa postajajo ključni igralci v mednarodni skupnosti, saj so pogosto prva, ki se soočajo s posledicami globalnih trendov in izzivov. Integracija mest v mednarodno okolje je vse bolj pozitivno sprejeta, saj mednarodna skupnost prepoznava pomen mest kot ključnih akterjev v reševanju globalnih izzivov. Mesta imajo specifične izkušnje in znanje, ki lahko dopolnjujejo državne politike, poleg tega pa so pogosto bolj agilna in inovativna pri uvajanju sprememb. Kljub temu pa mesta še vedno delujejo v okviru nacionalnih držav, kar pomeni, da mora njihova mednarodna dejavnost biti usklajena z državnimi interesi. Mesta, ki uspešno krmarijo v mednarodnem okolju, lahko pridobijo pomembne prednosti, kot so dostop do novih virov, povečanje svoje prepoznavnosti in vpliva ter izboljšanje kakovosti življenja za svoje prebivalce.
Ključne besede: diplomacija, paradiplomacija, mednarodni odnosi mest, mednarodne organizacije
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 404; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,34 MB) |
26. The fundamental right to a healthy environment and climate-related lawsuitsElijah Sriroshan Sritharan, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Of all the prominent environmental issues in recent decades, global climate change is the most serious and has been widely regarded as the most pressing global environmental problem of the current age. Ongoing carbon emissions from burning fossil fuels are behind the planet’s warming trend. The fossil fuel industry has had a unique role in causing, shaping, advancing, and defining the current unsustainable fossil fuel-dependent global economy. Climate science demands we decarbonise our entire economy to limit global warming to 1.5° Celsius. This paper builds its arguments starting from the universal recognition of the human right to a clean, healthy and sustainable environment by the United Nations General Assembly in 2022. A healthy and functioning environment is a precondition for human welfare. Recognition of the right to a healthy environment contributes to improved environmental outcomes, including cleaner air, enhanced access to safe drinking water and reduced greenhouse gas emissions. One notable development in recent years has been an explosion in climate litigation. The cases are being brought against governments and corporate emitters for breach of environmental and human rights obligations to pressure them to take more ambitious climate action. The two analysed cases from the Netherlands aptly illustrate that human rights arguments played a crucial role in the rulings.
Ključne besede: Human right to a healthy environment, Human rights-based climate change litigation, Urgenda case, hell judgement, sustainable development goals
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 496; Prenosov: 6
Celotno besedilo (261,81 KB) |
27. Komuniciranje in krizno upravljanje : magistrsko deloDanila Mašić, 2025, magistrsko delo Opis: Naloga Komuniciranje in krizno upravljanje se osredotoča na to, kako se komuniciranje razlikuje od kriznega komuniciranja, kako poteka med krizo, kako poteka krizno upravljanje in katere so strukture, nujne za krizno upravljanje. Opisani so procesi in odločanja pri organiziranju na splošno in v kriznih razmerah. Gre za kvalitativno raziskavo, saj so bili rezultati pridobljeni z intervjuji. Prav tako so bili pri pisanju uporabljeni primarni in sekundarni viri. Iz odgovorov raziskav komuniciranja komunikacijskih kampanj so bile ugotovljene razlike v dojemanju med vodji komunikacijskih kampanj ter študenti in zaposlenimi. V nalogi je zajeta tudi primerjava upravljanja komunikacijskih kampanj in upravljanja krize žledu. Razvidno je, da se tako komuniciranje kot upravljanje kriz razlikujeta. Vsem krizam je skupna časovna omejenost v posebnih okoliščinah. Razlikujejo pa se v načinu poročanja in obveščanja ter v strukturah, ki so nujne za obvladovanje krize. V mednarodni primerjavi kriznega komuniciranja in kriznega upravljanja so bile narejene primerjave struktur in načinov komuniciranja v državah, kot so Švedska, Švica, Združene države Amerike in Italija, in sicer v primerjavi s Slovenijo. Ugotovljeno je bilo, da so v formalnem smislu organiziranosti nekatere razlike, saj so bile v primerjavo vključene države, ki se med seboj razlikujejo po zgodovinski, kulturni in politični preteklosti. Za Italijo pa je bilo predstavljeno tudi krizno komuniciranje in upravljanje katastrofalnega potresa v Aquili leta 2009.
Ključne besede: komuniciranje, strateško komuniciranje, krizno komuniciranje, krizno upravljanje, procesi odločanja, komunikacijske kampanje
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 486; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,75 MB) |
28. The analysis of the reporting persons protection act through the prism of the OECD indicatorsHelena Mazi Golob, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The article presents an analysis of the Reporting Persons Protection Act as an example of a methodology for the substantive evaluation of a new law. The article is divided into three parts. In the first part, standards and examples of good practices in the legislation of countries with a longer tradition in whistleblower protection are collected. In the second part, we analysed the Reporting Persons Protection Act through the indicators of the Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD). We found that the Reporting Persons Protection Act fully complies with thirteen indicators, partially complies with four indicators, and ignores eight out of twenty-five indicators. Therefore, in the concluding part of the article, we sought the proponent’s arguments for not considering these indicators and suggested some other improvements to the law.
Ključne besede: Reporting Persons Protection Act, whistleblowing, protection of reporting persons, whistleblower protection
Objavljeno v ReVIS: 31.01.2025; Ogledov: 361; Prenosov: 3
Celotno besedilo (174,69 KB) |
29. Pravni in drugi vidiki položaja žensk v policiji in na vodstvenih delovnih mestihTomaž Čas, Klara Podnar, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V slovenski policiji je zaposlenih približno 80% policistov in približno 20% policistk. Kljub takim številkam le približno 3% policistk zaseda vodstvena delovna mesta. Čeprav zakonodaja primerno ureja prepoved diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti, še vedno obstaja neuravnoteženost zasedenosti vodstvenih delovnih mest v policiji po spolu. Policistke se v vlogi vodij srečujejo z mnogimi izzivi in dodatno energijo porabijo za razbijanje stereotipov in predsodkov, ne glede na to, da so enako sposobne vodenja kot policisti. Ugotovili smo, da bi bilo smiselno sprejeti določene ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju.
Ključne besede: ženske, policija, vodenje, enakost, položaj žensk
Objavljeno v ReVIS: 31.01.2025; Ogledov: 424; Prenosov: 8
Celotno besedilo (166,67 KB) |
30. Addressing the social issues of widows and widowers through the Institute of a Guaranteed Widow’s PensionSabina Korošec, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The article deals with the question of the adequacy of reintroducing a guaranteed widow’s pension into pension legislation to address the social issues faced by widows and widowers. It answers questions regarding the rules for calculating widow’s pensions, the main differences between two different social security systems (insurance system and social protection system), the development of the guaranteed widow’s pension institute through the legislation of independent Slovenia, and the current system in place today. During the legislative process of adopting the amendment ZPIZ-2N, the original draft of the law was slightly supplemented and modified, which is seen as positive as it better follows the principle of proportionality and prevents situations where a widow or widower would receive a higher amount than the combined pensions of both partners. Despite this, the article notes that it would be better to raise all widow’s pensions to maintain the insurance principle, as this would also increase the amounts of the part of the widow’s pensions. Finally, the article highlights that future interventions in the existing system must ensure that legislative changes consider the contributions paid by the insured into the pension fund and that social adjustments in social insurance are permissible but should not disrupt the balance
among retirees.
Ključne besede: calculation of widow’s pension, guaranteed widow’s pension, death insurance, social security systems, changes in pension legislation
Objavljeno v ReVIS: 31.01.2025; Ogledov: 409; Prenosov: 2
Celotno besedilo (103,75 KB) |
