Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 905
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Rusko-kitajski energetski odnosi
Kristina Cigole, 2023

Opis: Dostop in nadzor nad energetskimi viri sta ključnega pomena pri oblikovanju svetovne politike. Energetski viri Ruske federacije so naredili državo vplivnejšo v svetovni politiki, medtem ko so energetska in geopolitična vprašanja še posebej pomembna za sodobno Ljudsko republiko Kitajsko. Od razpada Sovjetske zveze sta obe državi poskušali vzpostaviti medsebojno energetsko sodelovanje, vendar brez pravega rezultata. Aneksacija Krima leta 2014 je predstavljala prvo poglobitev rusko-kitajskih odnosov, saj je močno pospešila počasno segrevanje odnosov. V nalogi bomo z različnimi metodami družboslovnega raziskovanja podrobneje analizirali in raziskali področje dvostranskega energetskega sodelovanja med Rusijo in Kitajsko. Namen magistrskega dela je raziskati energetske odnose med Rusijo in Kitajsko, predvsem v času od ruskega zavzetja Krima naprej in analizirati ter oceniti dolgo pogajalsko igro med državama pri iskanju rešitev pri ključnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Energetski odnosi med Rusijo in Kitajsko niso pomembni samo za državi, ampak imajo velik vpliv tudi na nadaljnji razvoj svetovnega energetskega, gospodarskega in političnega trga.
Ključne besede: Ruska federacija, Ljudska republika Kitajska, energetski odnosi, geopolitika, zunanja politika
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 330; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

22.
Primerjava ljubljanskega kongresa 1821 in slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije 2021
Janja Vidgaj, 2023

Opis: Kongres Svete alianse je glavno mesto takratne Vojvodine Kranjske leta 1821 postavil v središče najaktualnejšega evropskega političnega dogajanja. V Ljubljani so se poleg avstrijskega cesarja Franca I., ruskega carja Aleksandra I. in neapeljskega kralja Ferdinanda I. zbrali številni diplomati in drugi visoki gostje, okoli petsto ministrov in predstavnikov Francije, Velike Britanije, Prusije ter posameznih italijanskih držav. Idejni vodja in povezovalec kongresa je bil avstrijski kancler, knez Metternich. Ljubljana je tako za nekaj mesecev postala središče odločanja o ključnih vprašanjih evropskega miru. Ljubljanski kongres je bil zagotovo največji diplomatski dogodek na slovenskih tleh vse do leta 2008, ko je Slovenija prevzela zelo pomembno in odgovorno nalogo v mednarodni skupnosti ter prvič predsedovala Svetu Evropske unije in kot predsedujoča organizirala vrsto pomembnih srečanj. Vodila je skupnost 27 držav in skoraj pol milijarde ljudi. Izkoristila je izjemno zgodovinsko priložnost, saj je bilo to prvo predsedovanje katerekoli države članice iz širitve leta 2004 in prvo predsedovanje katere od slovanskih držav Svetu EU nasploh. Prav v letu, ko smo obhajali 200. obletnico ljubljanskega kongresa, je Slovenija že drugič predsedovala Svetu EU in 1. julija 2021, teden dni po svojem 30. rojstnem dnevu, prevzela svoje drugo predsedovanje Svetu Evropske unije.
Ključne besede: ljubljanski kongres 1821, Sveta aliansa, predsedovanje Slovenije Svetu EU 2008, predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021, Lizbonska pogodba, diplomacija
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 228; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (926,58 KB)

23.
Zaposlovanje v državni upravi v luči učinkovitejše porabe proračunskih sredstev
Damir Kolar, 2023

Opis: V magistrskem delu smo se podrobno poglobili v relevantno zakonodajo na področju zaposlovanja in skozi analizo zakonskih okvirov natančno predstavili način zaposlovanja v javni upravi. Z analizo podatkov o novih zaposlitvah, premestitvah in napredovanjih, ki nam jih je ob upoštevanju varovanja osebnih podatkov iz centralne kadrovske evidence v obliki statističnih podatkov zagotovilo Ministrstvo za javno upravo, smo iskali odgovor na vprašanje, ali obstajajo vzorci, ki nakazujejo deviacijo od zasledovanja cilja profesionalne državne uprave. Z omenjenima analizama smo iskali in tudi dobili odgovor na raziskovalno vprašanje »Ali do koruptivnih praks pri zaposlovanju v javni upravi prihaja zaradi nedosledne implementacije zakonodaje ali pa je zakonodaja neustrezna?«. Z normativno metodo smo analizirali relevantne zakone s področja zaposlovanja, z deduktivno in induktivno metodo pa smo interpretirali rezultate analize zaposlovanja v zadnjem letu in pol. Ker je analiza področne zakonodaje pokazala, da v nekaterih primerih dopušča hojo po robu in izigravanje, analiza navedenih podatkov pa pokazala, da obstajajo splošni vzorci ravnanj, ki pomenijo odstop od zasledovanja cilja profesionalne državne uprave in načela strokovne neodvisnosti državne uprave, te ugotovitve predstavljajo tudi podlago za pripravo sistemskih sprememb na področju uslužbenskega sistema in sistema zaposlovanja. Namen analize nikakor ni presoja zakonitosti posameznih postopkov zaposlitev v predmetnem obdobju, saj presojanje zakonitosti zaposlovanja v konkretnih primerih ni v pristojnosti avtorja, ampak v pristojnosti inšpekcijskih organov, ki nadzirajo pravilnost izvajanja predpisov s tega področja.
Ključne besede: korupcija, zakonodaja, zaposlovanje v javni upravi, enakost, pravice
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 253; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

24.
Slovenski model igralništva v mednarodnem kontekstu
Aljoša Komljenović, 2023

Opis: Slovensko igralništvo predstavlja pomemben segment slovenskega turizma in gospodarstva, ki pa se sooča s številnimi izzivi tako znotraj države kot tudi z izzivi globalnega trga. V naši disertaciji smo tem izzivom posvetili posebno pozornost in ugotovili, da slovensko igralništvo ni konkurenčno na mednarodni ravni ter kot ključni razlog za to izpostavili odsotnost celovite strategije razvoja igralništva, ki bi že v samem procesu kreiranja vključevala vse udeležence oz. čim širši krog le teh in bi bila širše mednarodno orientirana. Pri tem smo izpostavili pomen ekonomske diplomacije na različnih ravneh, saj ta predstavlja izredno pomemben element urejanja odnosov tako znotraj države kot v mednarodni skupnosti. V naši disertaciji predlagamo nov model igralništva, ki temelji na sodelovanju med vsemi udeleženci in se osredotoča na konkurenčnost na globalnem trgu ter stremi k vzpostavitvi močne notranje politike igralništva, ki predstavlja temelj zunanji politiki igralništva. Predvsem se nam zdi pomembno vzpostaviti zavedanje vseh udeležencev o kratkovidnosti partikularnih interesov, ki temeljijo na trenutni moči in vplivu posameznega udeleženca, hkrati pa zavirajo proces vzpostavljanja močne notranje politike igralništva ter tako onemogočajo vzpostavitev širšega družbenega konsenza v odnosu do slovenskega igralništva. Poudarili in izpostavili smo pomembnost ekonomske diplomacije v sodobnem svetu in ugotovili, da je le-ta ključni instrument za spodbujanje notranjega in mednarodnega sodelovanja pri razvoju igralništva. Poleg tega omogoča usklajevanje interesov med državami in poslovnimi subjekti, kar prispeva k vzpostavitvi stabilnih in dolgoročnih odnosov. Skupaj z našimi predlogi za izboljšanje položaja slovenskega igralništva tako predstavljamo konkretna orodja in smernice, ki bodo pomagali k boljšemu razvoju slovenskega igralništva ter k okrepitvi sodelovanja med vsemi udeleženci na tem področju. Zavedamo se, da je to ključno za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega igralništva na mednarodni ravni in za razvoj celotnega turističnega sektorja v Sloveniji.
Ključne besede: igre na srečo, igre za denar, igre za zabavo, gambling, gaming, diplomacija, ekonomska diplomacija, diplomacija nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacij
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 305; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

25.
Vpliv morebitne prepovedi zakrivanja na kakovost življenja zakritih muslimanskih žensk
Maja Pucelj, 2023

Opis: Doktorska disertacija skozi teoretično in empirično raven ponuja poglobljen premislek glede smiselnosti prepovedi zakrivanja obraza v Sloveniji ter (ne)sorazmernosti posega v človekove pravice v primeru sprejetja takšne prepovedi v tej državi. Izvedli smo 1) kvantitativno raziskavo s pomočjo metode anketiranja, kjer smo v letih 2016, 2018 in 2020 skozi spletno anketiranje priložnostno, po principu snežne kepe, anketirali 1.224 anketirancev splošne javnosti, živečih v Sloveniji, kot 2) kvalitativno raziskavo v letih 2016 in 2020/21 ter 2022 s pomočjo 65 izvedenih poglobljenih intervjujev z (ne)zakritimi muslimanskimi intervjuvankami in (ne)muslimanskimi intervjuvanci/-kami v Avstriji, Belgiji, Franciji in Sloveniji, kjer smo s pomočjo pragmatične filozofije ter kritičnega rasnega feminizma raziskovali njihova stališča glede predhodno omenjene teme. Na podlagi študija literature in ugotovitev empirične raziskave smo ugotovili, da v Sloveniji v dani situaciji ni potrebe po sprejetju zakonske prepovedi zakrivanja obraza. Takšno zakonsko urejanje bi bilo nepotrebno zaradi nedokazanega tveganja za javno varnost, vprašljivosti dejanskega vpliva na dosego enakosti spolov v primeru prostovoljne odločitve za zakritje, kulturološke bližine Bošnjakov in zelo omejene uporabe zakrival v Sloveniji, kar bi povzročilo nepotrebno targetiranje peščice zakritih muslimanskih žensk v tej državi, s čimer smo potrdili prvo hipotezo. Na podlagi podrobnejše študije ugotovitev že opravljenih raziskav v kontekstu argumentacij znotraj testa sorazmernosti, ki ga uporablja ESČP, in sočasno tudi primerjav izhodišč na podlagi razmisleka skozi test sorazmernosti, ki ga je vzpostavil dr. Thomas Jeremy Gunn, smo potrdili drugo hipotezo, in sicer, da bi sprejetje zakonske prepovedi zakrivanja obraza v Sloveniji v dani situaciji predstavljalo nesorazmeren poseg v človekove pravice. Poleg tega smo ugotovili, da ima javnost v Sloveniji bolj negativen odnos do zakrivanja obraza ali zakrivanja na splošno (torej denimo las). Namesto prepovedi zakrivanja obraza, ki se do sedaj izkazalo kot neuspešno, bi morala Slovenija razmisliti o alternativnih možnostih, kot so ohranitev svobode oblačenja, odprtost in prepletenost kultur ter spoštovanje drugih kultur, izkoristiti moč družabnih omrežij in ostalih medijskih struktur za odpravljanje predsodkov pred muslimanskimi ženskami ter oblikovati primerna (virtualna ali fizična) okolja, kjer bi se lahko prikazalo in razpravljalo o načinih za naslavljanje naraščajoče ksenofobije, spodbujanja sovraštva ter preprečevanje nasilja in nadlegovanja žensk, ki se zakrivajo.
Ključne besede: muslimanske ženske, zakrivanje, človekove pravice, sovraštvo, svoboda oblačenja
Objavljeno: 19.09.2023; Ogledov: 317; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

26.
Delitev bremen Nata in zagotavljanje vojaških prispevkov majhnih držav na primeru Afganistana
Špela Boc, 2023

Opis: Varnostne razmere v Afganistanu so predstavljale primer kompleksne mednarodne krize, ki je predvsem zaradi dogodkov 11. septembra 2001 zahtevala ustrezen odziv mednarodne skupnosti. Za zagotavljanje varnosti in stabilnosti Afganistana je Nato leta 2003 prevzel vodenje operacije Mednarodne varnostne sile za pomoč (ISAF), ki je bila do zdaj največja in najbolj zahtevna operacija Nata, v kateri so sodelovale tudi majhne države. Raziskava se usmerja na analizo zagotavljanja vojaških prispevkov držav na primeru Afganistana in pojasnjuje, zakaj države sodelujejo pri takšnih aktivnostih ter zakaj se pridružujejo koalicijam in zavezništvom. Doktorska disertacija bo to vprašanje raziskovala na primeru sodelovanja majhnih držav v operaciji in na misiji Nata, ki sta potekali v Afganistanu. Poudarek bo zlasti na analizi njihovih vojaških prispevkov, načinov in oblik njihovega zagotavljanja ter obnašanju teh držav znotraj koalicije zavezniških držav. Pojasnjeno bo, na podlagi kakšnih politik in zakaj se države odločajo za delitev bremen, predvsem takih, ki presegajo njihove zmogljivosti. To vprašanje je še bolj izpostavljeno pri majhnih državah, ki niso bile neposredno ogrožene zaradi varnostnih groženj in tveganj, ki so izhajale iz Afganistana. Ker mednarodne operacije in misije vključujejo tako zmogljivosti držav kot gradnjo partnerstev, bodo predstavljeni tudi vloga in načini partnerskega sodelovanja pri delitvi bremen, s poudarkom na regionalnih povezavah obravnavanih majhnih držav. Dosedanja strokovna prizadevanja za predstavitev delitve bremen v zavezniških in koalicijskih operacijah ter na misijah so se usmerjala predvsem na vlogo in aktivnosti večjih, nosilnih oz. stebrnih držav, medtem ko je bila vloga majhnih držav manj raziskana oz. ko govorimo o državah obravnavane regije spregledana. Zato doktorska disertacija poskuša zapolniti to praznino ter iz več ravni ovrednotiti vojaške prispevke majhnih držav, ki so bile pogosto označene za izkoriščevalke (angl. free riders) in potrošnice varnosti. V ospredju bo vprašanje ali so se dokazovale kot verodostojne članice in potencialne članice zavezništva ter ali jih lahko opredelimo za ponudnice varnosti. Pojasnjeno bo tudi, ali so države učinkovito izkoriščale metode in mehanizme za doseganje svojih ciljev in ali so uspešno konsolidirale vse elemente njihove nacionalne moči za oblikovanje ustreznih modelov regionalnega varnostnega sodelovanja pri delitvi bremen.
Ključne besede: delitev bremen, vojaški prispevki, zavezništvo, majhne države, mednarodne operacije in misije, ISAF, RSM
Objavljeno: 20.07.2023; Ogledov: 361; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

27.
Nadzor zdravstvenega inšpektorata pri predstavljanju živil in kozmetičnih izdelkov
Matej Gros, 2023

Opis: Potrošniki so dnevno izpostavljeni živilom in kozmetičnim izdelkom, ki jim pravne osebe pripisujejo najrazličnejše pozitivne lastnosti oziroma prednosti z namenom pospeševanja njihove prodaje. Navedbe oziroma trditve na izdelkih so koristne, saj potrošnikom pomagajo izbrati izdelek, ki jim najbolj ustreza in se loči od konkurenčnih izdelkov, kar spodbuja tudi razvoj in inovacije. Predstavitev izdelkov pa je lahko tudi zavajajoča, zato je za zaščito potrošnikov nujno, da zakonodajalec določi jasna pravila na tem področju. V magistrskem delu sta s pomočjo različnih metod raziskovanja podrobno predstavljeni evropska in nacionalna zakonodaja, ki urejata obravnavano področje, predstavljene so tudi posamezne sodbe Evropskega sodišča, ki razlagajo posamezne člene uredb, in opisani so posamezni primeri predstavljanja živil in kozmetičnih izdelkov. Za zagotavljanje skladnosti predstavljanja s postavljenimi zakonodajnimi merili je nujen učinkovit inšpekcijski nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem teh meril. V magistrskem delu so celostno obravnavane naloge Zdravstvenega inšpektorata RS kot upravnega in prekrškovnega organa na področju predstavljanja živil in kozmetičnih izdelkov. S statistično analizo upravnih in prekrškovnih postopkov ter izrečenih upravnih ukrepov in prekrškovnih sankcij v obdobju od leta 2018 do vključno leta 2022 se je preverila učinkovitost inšpekcijskega nadzora z vidika zakonitosti, sorazmernosti in odvračilnosti, katerega končni cilj je skladnost zavezancev s pravnimi normami. Inšpekcijski nadzor je namreč učinkovit le, če ima za posledico manjšo pojavnost kršitev na področju oziroma se te kršitve (predvsem pri istih zavezancih) ne ponavljajo. Ugotovitve analize kažejo na le delno učinkovitost inšpekcijskega nadzora, saj delež večkratnih kršiteljev na področju predstavljanja živil, predvsem pri velikih gospodarskih subjektih, ostaja visok. Analiza kaže tudi na večjo učinkovitost usmerjenih akcijskih inšpekcijskih pregledov v primerjavi z rednim inšpekcijskim pregledom, saj je razmerje ugotovljenih neskladnosti pri akcijskih pregledih znatno večje kot pri rednih pregledih. Izpostavljene so posamezne omejitve, ki otežujejo učinkovitost ukrepanja. Med njimi so zakonodaja, ki ne omogoča izrekanja glob v razponu, in nove oblike trženja, ki otežujejo ali celo onemogočajo identifikacijo zavezancev, ti pa svoje izdelke komercialno predstavljajo z namenom pospeševanja prodaje. V zaključku magistrskega dela so na podlagi ugotovitev in statistične analize podani predlogi sprejetja zakonodaje, ki bi omogočala izdajo glob v razponu in tako omogočila večjo učinkovitost pri inšpekcijskem nadzoru obravnavanega področja, kar je lahko podlaga za nadaljnje raziskovanje in diskusijo.
Ključne besede: varovanje potrošnikov, nepoštene poslovne prakse, oglaševanje in predstavljanje, živila, kozmetični izdelki, inšpekcijski nadzor, upravni inšpekcijski postopek, prekrškovni postopek
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 492; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

28.
Institucionalni vidik evropskega zelenega dogovora
Katarina Lisec, 2023

Opis: Od sprejetja prvega Akcijskega programa za okolje iz leta 1973 do sprejetja evropskega zelenega dogovora leta 2019 je minilo 42 let, v katerih so se prizadevanja Evropske unije na področju okolja spremenila iz obrobnih v vodilni politični in gospodarski program Evropske unije za spopadanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Zaradi večplastnosti, medsebojne povezanosti in kompleksnosti predlaganih ukrepov je predstavitev naletela na različne odzive, od vprašanj zakonitosti dogovora do vprašanj institucionalnih pristojnosti Evropske unije za izvedbo dogovora in od vprašanj dosegljivosti zastavljenih ciljev do vprašanj posledic predlaganih ukrepov za deležnike, zlasti države članice in njene prebivalce. Namen magistrskega dela je prikazati celostni pogled na evropski zeleni dogovor in na njegovi podlagi kritično oceniti interakcije med ključnimi deležniki, tj. Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropskim svetom pri sprejemanju, uresničevanju in izvajanju evropskega zelenega dogovora, prav tako pa opozoriti na vlogo in pomen držav članic v teh interakcijah. V magistrskem delu preučimo evropski zeleni dogovor in predstavimo ključna področja urejanja, zaveze in cilje, ki bodo vplivali na omenjene interakcije. Ugotovili smo, da vzpostavljeni sistem kontrol in ravnovesij med institucijami Evropske unije deluje, da uresničevanje evropskega zelenega dogovora poteka v skladu s pričakovano časovnico, da pa se v okviru izvajanja bodočih ukrepov nakazuje povečan interes držav članic za dosego lastnih ciljev in ambicij na področjih posebnega pomena zanje, kar bo po eni strani preizkusilo obstoječe mehanizme interakcij med deležniki (institucije Evropske unije in države članice), po drugi strani pa bo vplivalo na zmožnost uresničitve končnega cilja evropskega zelenega dogovora.
Ključne besede: evropski zeleni dogovor, Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropski svet, Evropska unija, države članice, institucije Evropske unije
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 440; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (640,53 KB)

29.
Izzivi financiranja in organiziranja mladinskih zamejskih organizacij
Gašper Pečar, 2023

Opis: Za ohranjanje slovenske narodne identitete v zamejstvu je pomembno, kako uspešno se bodo kultura, jezik, identiteta prenesli na mlade, ki so danes podvrženi izraziti globalizaciji in individualizaciji, ki zmanjšujeta pomen skupnosti. Za ohranitev narodne identitete med zamejskimi Slovenci je med najbolj ključnimi ukrepi povečanje zanimanja mladih za participacijo v zamejstvu. Republika Slovenija je na področju ohranjanja narodne identitete v zamejstvu sprejela številne pravne akte in resolucije, leta 2011 pa je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za namen povečanja participacije mladih pripravil Akcijski načrt. Ta je predvidel 7 ciljev, med drugim tudi cilja podpirati povezovanje mladih v organizacije in druga interesna združenja ter spodbuditi mrežo povezovanje mladih, ki presegajo raven društva ali celo države, v kateri živijo. V magistrskem delu smo obravnavali realizacijo teh dveh ciljev in ugotavljali, kakšne ukrepe je RS sprejela za realizacijo teh dveh ciljev in ali se je od sprejetja akcijskega načrta povečala družbena participacija mladih v zamejstvu. S pomočjo analize primarnih in sekundarnih podatkov in s pomočjo metode kompilacije smo interpretirali najpomembnejše pojme s proučevanega področja. V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli intervjuje s predstavniki mladih zamejcev. V raziskavi smo ugotovili, da Republika Slovenija ne naslavlja krepitve mladinskega organiziranja in participacije ciljno, temveč izvaja podporo posredno, v okviru ukrepov, ki so namenjeni vsem organizacijam v zamejstvu. Kljub temu smo ugotovili, da interes mladih po participaciji v zamejstvu narašča.
Ključne besede: narodna identiteta, zamejci, participacija mladih, mladinsko organiziranje, akcijski načrt
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (747,39 KB)

30.
Anglo-ameriška uprava na območju Bovca in Kobarida
Boštjan Kanc, 2023

Opis: Magistrsko delo proučuje stanje na območju Bovca in Kobarida v času Zavezniške vojaške uprave (ZVU) od 12. junija 1945 do zaključka uprave 15. septembra 1947. Uvedba ZVU ni bila posledica dogodkov med drugo svetovno vojno. Korenine spora med Slovenci in Italijani, zaradi katerega je bila uvedena ZVU, sežejo v drugo polovico 19. stoletja. Z namenom prikaza dogodkov, ki so privedli do uvedbe ZVU, so v magistrskem delu raziskani tudi ti dogodki. Magistrsko delo v nadaljevanju prouči razmere na Bovškem in Kobariškem v času ZVU. Magistrsko delo proučuje tudi razmere v času pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe z Italijo in odziv prebivalcev na sklenjeno pogodbo. Raziskava je pokazala poglede prebivalcev na razmere na Bovškem in Kobariškem v času izvajanja ZVU ter njihov odziv na sklenjeno mirovno pogodbo. Večina prebivalcev Bovškega in Kobariškega se ni strinjala, da je bilo njihovo območje po sklenitvi Beograjskega sporazuma priključeno coni A, ki so jo upravljali zavezniki. Pričakovali so, da bo po osvoboditvi njihovo območje priključeno Jugoslaviji. Manjšina prebivalcev se je strinjala s priključitvijo coni A, saj so poznali namene in dejanja novih jugoslovanskih oblasti. Želeli so si življenja v demokratični družbi. S sklenjeno mirovno pogodbo se je večina prebivalstva strinjala, saj je bilo Posočje po uveljavitvi mirovne pogodbe priključeno Jugoslaviji. Manjši del prebivalstva zaradi ekonomskih ali političnih razlogov ni bil zadovoljen, da jim bo po uveljavitvi mirovne pogodbe vladala jugoslovanska komunistična oblast. Tudi oni so si želeli živeti skupaj z ostalimi Slovenci v skupni državi, vendar ne pod komunistično oblastjo. V tej skupini so bili predvsem bogatejši kmetje, trgovci, gostilničarji, duhovniki in nasprotniki novih jugoslovanskih oblasti, ki se jih je veliko odselilo že pred uveljavitvijo mirovne pogodbe.
Ključne besede: Beograjski sporazum, Zavezniška vojaška uprava, Bovec, Kobarid, mirovna pogodba z Italijo
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 360; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh