31. |
32. |
33. |
34. |
35. |
36. Sredstva za množično uničevanje - model slovenske sistemske zaščiteZlatko Halilovič, 2003 Ključne besede: terorizem, jedrsko orožje, kemično orožje, biološko orožje, NATO, Evropska unija, Slovenija, varnost, vladna politika
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 649; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
37. Ureditev stanja javne cestne infrastrukture v uradnih evidencahIvanka Horvath, 2020 Opis: Pomanjkanje podatkov o občinski javni cestni infrastrukturi v uradnih evidencah je vodilo v obširno spremembo prostorske zakonodaje in obsežnih nalog organov javne uprave, predvsem geodetske uprave. Dolgoletno neurejeno stanje podatkov v uradnih evidencah je povzročalo težave in spore pri uporabi zemljišč pod občinsko javno cestno infrastrukturo, saj je ostalo nerešeno vprašanje lastništva in drugih pravic na teh zemljiščih. Po Zakonu o cestah - ZCes-1- so javne ceste javno dobro in občinske ceste v lasti občin. Za zagotovitev zakonodajnih določb ureditve, odvzema ali omejitve lastninske pravice, je potrebna natančna določitev območja pod občinsko javno cestno infrastrukturo in določitev enolične identifikacije tega območja. Ta je pomembna tudi zaradi povezanosti zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Le na točno in enolično določenem objektu je mogoče vzpostaviti evidenco stvarnih pravic in pravnih dejstev na njih. Spremenjena zakonodaja uvaja ureditev vodenja podatkov o območju izvrševanja neprave stvarne služnosti z namenom ureditve stvarnopravnih razmerij, vpisa služnosti v javno korist v zemljiško knjigo. Zemljiška knjiga po dokončnosti vpisa stvarnih pravic podatek posreduje v zemljiški kataster. Namen ureditve in uskladitve podatkov je zagotovitev dostopa do celovitih podatkov o nepremičninah na enem mestu. Samo pravilni podatki, ki izkazujejo njihovo dejansko fizično stanje v prostoru, bodo omogočili uporabo podatkov za različne namene.
Objavljeno: 14.07.2020; Ogledov: 699; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (1,65 MB) |
38. Evropska unija - akter sodelovanja v podnebni politiki na poti do globalnega podnebnega sporazumaPetra Jakopič, 2020 Opis: Pričujoče magistrsko delo vsebuje tematiko, ki je v zadnjem času deležna vse več pozornosti, saj prinašajo podnebne spremembe za svetovno družbo nove izzive, ki zahtevajo globalno sodelovanje. Vendarle pa je vloga Evropske unije (EU), kot začetnega akterja v boju proti podnebnim spremembam obravnavana le v manjšem obsegu. V magistrskem delu je ocena ustreznosti vključenosti EU kot globalnega akterja v podnebno politiko podana na podlagi analize veljavnih mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb in na podlagi primerjalne analize zakonske ureditve podnebnega prava drugih držav članic EU. Pomemben zaključek tega dela analize prinaša tudi kronološka primerjava učinkov podnebnega prava na pogajanjih konferenc pogodbenic (COP), ki je pokazala, da EU konstantno deluje v smeri, ki bi ji prinesla vodilno mesto akterja. Skladno s tem se je izvajala študija primerov kriterijev ocenjevanja pomembnosti akterjev s strani različnih udeležencev pogajanj. Primerjalna analiza podnebnih politik EU, Kitajske in ZDA je potrdila, da je pri oblikovanju tako pomembnih razvojnih odločitev, kot so podnebne spremembe, ključna participacija podnebne politike vseh akterjev, čeprav je usklajenost na globalni ravni med različnim državami težko doseči. V magistrskem delu so podani argumentirani predlogi rešitev, ki bi jih EU kot vodilni akter na področju podnebne politike tudi s pomočjo vse pomembnejše podnebne diplomacije v prihodnje morala upoštevati, saj je analiza sprejetega pariškega sporazuma pokazala, da ni najbolj univerzalen sporazum za reševanje globalne podnebne politike, pomeni pa pomemben korak naprej v brezogljično družbo.
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 851; Prenosov: 113
Celotno besedilo (2,07 MB) |
39. Vpliv zakonodajnih sprememb na področju financiranja občin na finančno samostojnost občinMojca Žunkovič, 2020 Opis: Magistrska naloga se osredotoča na preučevanje vpliva zakonodajnih sprememb na finančno samostojnost občin. Z osamosvojitvijo Slovenije so občine dobile nov vlogo in postale osnovna enota lokalne samouprave, ki skrbi za dobrobit svojih občanov in samostojno ureja javne zadeve lokalnega pomena. Delovanje občin ureja več pravnih predpisov s izhodiščem v Ustavi in Evropski listini lokalne samouprave. Na področju financiranja slovenskih občin predstavlja Zakon o financiranju občin specialni predpis sprejet prvič leta 1994, s predpostavko začasnega zakona. V nespremenjeni vsebini je veljal do leta 1999, ko je bila sprejeta prva sprememba, potrebna zaradi neupoštevanja načel MELLS, neenakomerne porazdelitve prihodkov od dohodnine in prekomerne odvisnosti občin od sredstev države za finančno izravnavo. S spremembo zakona je bil uveden sistem primerne porabe in formula za njen izračun, določen višji odstotek dohodnine, ki pripada občinam, in določeni prihodki za pokrivanje primerne porabe. V letu 2006 je stopil v veljavo nov zakon ZFO-1, ki je na novo definiral izračun primerne porabe, ki se je pokrivala iz glavarine, in bil v letu 2008, zaradi ugotovljenih neskladnosti z Ustavo, spremenjen. Z ZFO-1A je bil ponovno določen delež dohodnine kot prihodek za financiranje primerne porabe in na novo uveden institut solidarnostne izravnave. V letu 2017 je bila sprejeta novela ZFO-1C, ki je posodobila formulo za izračun primerne porabe z uvedbo dveh novih korekcijski faktorjev. S spremembami, ki jih prinaša ZFO-1C, je želel zakonodajalec višino primerne porabe približati demografski strukturi posamezne občine in sistem razdelitve dohodnine za pokrivanje stroškov narediti bolj pravičen ter na ta način izboljšati finančno samostojnost občin.
Objavljeno: 14.04.2020; Ogledov: 880; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,22 MB) |
40. Problem avtentične razlage zakonaUrška Škrbič, 2020 Opis: Magistrsko delo predstavlja opredelitev instituta avtentične razlage zakona. Namen magistrskega dela je bil prikazati in raziskati probleme, ki jih v praksi povzroča institut avtentične razlage. Na neustavnost instituta avtentične razlage že nekaj let opozarjajo nekateri ustavni sodniki in drugi pravni strokovnjaki, zato sem želela v magistrskem delu raziskati, ali so navedene trditve utemeljene. Analizirala sem postopek sprejema avtentične razlage in razloge, ki so jih predlagatelji navajali za njen sprejem. Raziskala sem tudi, kakšno je stališče Ustavnega sodišča RS glede instituta avtentične razlage. Predstavila sem zgodovinski in primerjalni vidik avtentične razlage zakona. Izdelana je analiza izbranih primerov, kjer sem ugotovila, da je bil sprejem avtentične razlage nepotreben, saj je zakonodajalec npr. zelo jasno določbo zakona interpretiral po svoje in jo razširil preko zakonskih okvirjev. V magistrskem delu sem tudi prikazala, da je avtentična razlaga zakona v okviru kaznovalnega prava nesmiselna in neustavna. Ugotovila sem, da zakonodajna veja oblasti z institutom avtentične razlage posega v sodno vejo oblasti. Obravnavana tema je tako predstavljena in analizirana na enem mestu. Na podlagi dosedanjih raziskovanj sem predstavila pomisleke, na katere že več let opozarjajo pravni strokovnjaki, in jih povezala v celoto. Navedbe sem nadgradila še z analizo statističnih podatkov glede števila sprejetih avtentičnih razlag v Državnem zboru od leta 2000 do leta 2018. Nadalje sem na izbranih primerih analizirala sprejeto besedilo avtentične razlage zakona in poskušala ugotoviti, ali je bil institut avtentične razlage uporabljen pravilno. Na podlagi te analize in ugotovitev sem odgovorila na raziskovalno vprašanje.
Objavljeno: 02.04.2020; Ogledov: 985; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,59 MB) |
