31. Obdavčitev dohodka iz zaposlitve slovenskih sezonskih delavcev, ki so doseženi v AvstrijiMateja Pernuš, 2019 Opis: Obravnavamo obdavčitev sezonskih migrantov, davčnih rezidentov Republike Slovenije. Zaposlitev v Avstriji nam vsem državljanom Evropske unije omogoča ena od štirih temeljnih ekonomskih svoboščin na notranjem trgu EU, prost pretok oseb. Na podlagi dohodkov iz zaposlitve smo dolžni plačevati davke. Delavci migranti so zavezani za plačilo dohodnine po t. i. "načelu obdavčitve po svetovnem dohodku". Zaradi tega bi lahko prišlo do dvojne obdavčitve, zato imajo države sklenjene Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Ker ni harmonizacije davkov, je področje neposrednih davkov v pristojnosti držav članic EU. Raziskujemo, ali se dnevne ter sezonske delavce migrante obravnava enako, vezano na Zakon o dohodnini in na Zakon o davčnem postopku, in ali so za svoje delo dvojno oz. dodatno obdavčeni. V pomoč so nam različne raziskovalne metode, z deskriptivno metodo predstavimo teorijo. Raziskovanja se lotimo deduktivno, hipotezi sta zasnovani sistematično. Z metodo deskripcije predstavimo dejstva, pomaga nam pri razčlenjevanju opredelitve pojma delavec migrant. Z analitično metodo iz razpoložljivih virov razberemo relevantne informacije. Rezultate povzamemo z metodo kompilacije. Z razlagalno metodo obrazložimo posamezne navedbe in dejstva. V zaključku z normativno metodo ovrednotimo pridobljene rezultate. Vseskozi pa si pomagamo z metodo neposredne udeležbe. Zaključujemo, da so delavci migranti obdavčeni dvakrat, prvič v državi zaposlitve ter ponovno, za razliko v davku, v državi rezidentstva. Težko pa govorimo o dvojni obdavčitvi, gre namreč za dodatno obdavčitev. Potrebno je spremeniti Zakon o dohodnini ter odpraviti sporno dodatno obdavčevanje. Obstaja tudi možnost spremembe mednarodne pogodbe z Avstrijo. Naloga odpira več možnosti nadaljnjega raziskovanja.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 404; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (2,25 MB) |
32. Evropska državljanska pobudaMojca Žavbi Tič, 2019 Opis: Evropska državljanska pobuda je instrument neposredne demokracije, ki je bil vpeljan z Lizbonsko pogodbo z namenom zmanjševanja demokratičnega primanjkljaja v Evropski uniji. Evropska državljanska pobuda državljanom Unije omogoča, da Evropsko komisijo spodbudijo k spremembi zakonodaje Evropske unije. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo poleg opredelitve in razumevanja demokratičnega primanjkljaja v Evropski uniji proučili temeljne elemente njene demokratične ureditve, ki poskušajo ta primanjkljaj odpraviti ali vsaj zmanjšati: državljanstvo Unije, volitve v Evropski parlament, vlogo nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in evropsko državljansko pobudo. Podrobneje je predstavljena prav slednja, pri čemer sta najprej prikazana nastanek in razvoj evropske državljanske pobude, nato pa normativna ureditev njene uporabe, upoštevajoč novosti, ki jih je prinesla nedavno sprejeta Uredba (EU) 2019/788. V empiričnem delu je bila izvedena analiza vloženih evropskih državljanskih pobud (tako uspešnih kot neuspešnih) od uveljavitve do 30. 6. 2019. Prav tako smo prikazali, kakšno pravno varstvo imajo na voljo organizatorji oziroma pobudniki v primeru neaktivnosti Evropske komisije po uspešno izvedeni pobudi. Preučena literatura in viri, izvedena analiza vloženih evropskih državljanskih pobud in sodna praksa Sodišča Evropske unije so nas pripeljali do ugotovitve, da evropska državljanska pobuda v praksi ni zaživela v takšni meri, kot je bilo predvideno, državljani Unije pa se - glede na število vloženih pobud oziroma število dejansko uspešnih pobud - tega instrumenta neposredne demokracije premalo poslužujejo.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 429; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (0,00 KB) |
33. Na poti k uresničevanju arbitražne odločbe Republika Slovenija in Republika HrvaškaTea Ravnik, 2019 Opis: Leta 1991, takoj po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije, je razmejitev teritorialnega morja med Slovenijo in Hrvaško v Piranskem zalivu pripeljala do spora med dvema neodvisnima in avtonomnima državama. Tržaški zaliv je bil razdeljen na dva bolj ali manj enaka dela, in sicer na italijanski del ter na del, ki je pripadel nekdanji Jugoslaviji. Razmejitveno območje je na eni strani omejevala hrvaška in slovenska obala ter podedovana italijanska meja na drugi strani. Kopenska meja med Slovenijo in Hrvaško se konča v Piranskem zalivu, ki dejansko leži znotraj Tržaškega zaliva. Ko se je mejni spor med državama iz bilateralne ravni prenesel na mednarodno raven, saj so se pristopna pogajanja prepletala z rešitvijo mejnega vprašanja, sta državi svoj spor prepustili v odločanje arbitražnemu sodišču, ki sta ga ustanovili leta 2009 s podpisanim arbitražnim sporazumom v Stockholmu. Leta 2017 je arbitražno sodišče izdalo končno arbitražno odločbo, s katero naj bi se mejni spod med bivšima jugoslovanskima republikama tudi zaključil. 29. junija je predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume predstavil razsodbo o poteku meja med Slovenijo ter Hrvaško. Slovenija in Hrvaška sta določili mejo na kopnem in na morju. Cilj magistrskega dela je celovit pregled slovensko-hrvaškega ozemeljskega spora, z največjim poudarkom na arbitražni odločbi iz junija leta 2017. Čeprav ima ta mejni spor svoj izvor že v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se je v celoti razvil za časa osamosvojitve Slovenije in Hrvaške, ko se je prvič pojavilo vprašanje mejne opredelitve.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 305; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,89 MB) |
34. Umestitev slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike SlovenijeAnja Plevčak, 2019 Opis: Magistrsko delo raziskuje aktualno pravno in strokovno vprašanje umestitve slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije. Sklicuje se na domače in tuje doktrinarne in pravne vire ter na mednarodne instrumente s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer je v ospredju pravica gluhe skupnosti do uporabe svojega jezika. Pozornost dela je zato posebej usmerjena v razumevanje slovenskega znakovnega jezika, njegove zgodovine in razvoja ter pomena usvajanja jezika že v zgodnjem otroštvu. Raziskava je pokazala, da je pravica gluhih oseb do uporabe svojega jezika v slovenskem pravnem redu sicer zadovoljivo urejena, vendar gluhim uporabe svojega, tj. znakovnega jezika, ne omogoča v celoti. Komunikacija igra pomembno vlogo v človekovem življenju. Ena od najpomembnejših in osnovnih človekovih potreb je prav potreba po sporočanju. Ker je slovenski znakovni jezik slabo raziskan in gluhi nimajo možnosti izobraževanja v svojem jeziku po vsej vzgojno-izobraževalni vertikali, bi bilo treba pravico do tega znakovnega jezika umestiti v Ustavo Republike Slovenije. S tem bi osmislili pravico gluhe skupnosti do uporabe svojega jezika, dvignili oziroma okrepili pomen znakovnega jezika, približali znakovni jezik ne le gluhi skupnosti, temveč tudi slišeči populaciji, ter omogočili gluhim boljšo vključitev v družbo.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 513; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,27 MB) |
35. Ekonomske sankcije proti Ruski federaciji s prehrambnega vidikaSilvia Kranjec, 2019 Opis: V magistrskem delu Ekonomske sankcije proti Ruski federaciji s prehrambnega vidika obravnavamo in preučujemo vpliv ekonomskih sankcij na kmetijsko-živilsko in prehrambno industrijo Ruske federacije. Ekonomske sankcije skupaj z ostalimi dejavniki, kot so porast cene nafte, zmanjšanje vrednosti ruske nacionalne denarne enote (tj. rublja) in ruske samooskrbe od leta 2014 do danes, so namreč močno zaznamovale in še vedno zaznamujejo celotno rusko gospodarstvo, torej tudi kmetijsko-živilsko in prehrambno industrijo. V zadnjem času ekonomske sankcije sicer pogosto prikazujejo kot neučinkovite, na splošno kot tudi proti Ruski federaciji. V magistrskem delu zato z deduktivno metodo kot osnovno raziskovalno metodo ugotavljamo in vrednotimo učinkovitost ekonomskih sankcij skozi zgodovino, z induktivno metodo pa ocenjujemo njihov vpliv na rusko gospodarstvo. V empiričnem delu preučujemo veljavnost zastavljenih hipotez s statističnimi metodami in preko podatkov z javnodostopnih spletnih portalov. V nalogi podrobneje predstavljamo ekonomske sankcije, predvsem prepoved uvoza kmetijsko-živilskih izdelkov in prehrambnih izdelkov iz zahodnih držav ter njihov vpliv na izvozne podatke držav članic Evropske unije, zlasti Nemčije. Z vrednotenjem njihove učinkovitosti oz. neučinkovitosti glede vpliva na prehrambno industrijo ugotavljamo, da Nemčija kljub sankcijam ostaja pomembna gospodarska partnerica Ruske federacije. Opredeljujemo tudi, kako ekonomske sankcije, embargo in večja samooskrba vplivajo na rast cen prehrambnih izdelkov in njihovo ponudbo v Ruski federaciji. Ugotavljamo vpliv ruskega embarga na rast cen in ponudbo blaga v krajšem časovnem obdobju ter dokazujemo, da je Ruska federacija z uvedbo državnega programa na dobri poti k večji prehrambni samooskrbnosti, zlasti na področju proizvodnje žit in svinjskega mesa.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 405; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,13 MB) |
36. Postopek izdaje gradbenega dovoljenjaMartina Kos, 2019 Opis: Z uveljavitvijo GZ leta 2018, je jasno navedeno, kdaj se bo postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodil po skrajšanem ali posebnem ugotovitvenem postopku. V skrajšanem ugotovitvenem postopku je udeleženec postopka le investitor gradnje, medtem ko so v posebnem ugotovitvenem postopku sodelovali tudi stranski udeleženci, ki imajo izkazan pravni interes za sodelovanje, glede na dolocbe GZ. Z novim GZ je zakonodajalec želel zmanjšati investicijska tveganja in zagotoviti vecjo pravno varnost investicijske namere, saj imajo bodoci investitorji možnost pridobitve predodlocbe, s katero si zagotovijo nameravano gradnjo, brez tveganja hitrih sprememb predpisov. Namen GZ pa je bila tudi odprava težav na podrocju pridobivanja soglasij, kar je rešil s prekvalifikacijo soglasij v mnenja. Združil pa je tudi integracijo gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja, s cemer naj bi se racionalizirali postopki, postali ucinkovitejši, s tem absolutno krajši, cenejši in bolj ekonomicni. GZ je tudi na novo dolocil stranske udeležence, ki imajo pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Zakon tudi omogoca legalizacije izvedenih gradenj pred njegovo uveljavitvijo in brez ustreznih upravnih dovoljenj. Vsaka takšna sprememba zakonodaje pa lahko v prakso prinese vecjo zmedo in zaradi njene nejasnosti vodi v odlocitve, ki za stranke velikokrat niso ugodne, zato te zoper njih uporabljajo tako redna kot izredna pravna sredstva. Ali je bil namen zakonodajalca po odpravi administrativnih ovir in skrajšanju ter poenostavitvi postopka pridobivanja upravnih dovoljenj na podrocju prostora dosežen, je še prezgodaj govoriti. Ko bodo leta 2021 v veljavo stopile vse dolocbe GZ kot tudi Zakona o urejanju prostora (ZUrepP-2), bo oceno lažje podati.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 609; Prenosov: 46
Celotno besedilo (666,51 KB) |
37. Pravica do dostojne smrtiLucija Mlinarič, 2019 Opis: Magistrsko delo obravnava opredelitev pravice do dostojne smrti, načine, na katere se ta pravica lahko zagotavlja ter trenutno mnenje Slovencev in Slovenk o uporabi teh načinov v konkretnih primerih v praksi. Namen magistrskega dela je predstaviti vrste evtanazije in njim podobna dejanja, ugotoviti, katere vrste evtanazije in njim podobna dejanja se lahko uporabijo kot način za zagotavljanje pravice do dostojne smrti, in zbrati, analizirati ter predstaviti mnenje Slovencev in Slovenk o pravici do dostojne smrti in uporabi izbranih načinov za zagotavljanje pravice do dostojne smrti v Sloveniji. V magistrskem delu so opredeljeni ključni pojmi, predstavljene in med sabo primerjane so vrste evtanazij in njim podobna dejanja. Prvi del raziskovanja zaključuje analiza ankete, kjer so bili anketiranci vprašani, katere vrste evtanazije in njim podobne prakse podpirajo oz. ne podpirajo v Sloveniji. Drugi del magistrskega dela je osnovan na predstavitvi in opredelitvi primerov, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice obravnavalo v povezavi z evtanazijo in njej podobnimi dejanji. Predstavitvi primerov in izpostavitvi pomembnejših točk sodb, ki se navezujejo na pravico do življenja, prepoved mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ter človekovo dostojanstvo, sledi analiza anket, kjer so vprašanja zasnovana na konkretnih primerih. Osrednji del empiričnega raziskovanja zajema anketna raziskava mnenja o primerih, v katerih Slovenci in Slovenke podpirajo oz. ne podpirajo uporabe evtanazije in njej podobna dejanja v praksi. V zaključnem delu so povzete ugotovitve o definiciji pravice do dostojne smrti, o vrstah evtanazije in njim podobnih praksah ter o podpori legalizaciji načinov evtanazije v konkretnih primerih v Sloveniji.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 469; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,01 MB) |
38. Ukrepi za zmanjšanje prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkoholaRobert Žmavc, 2019 Opis: Uvod - Alkohol ima številne negativne učinke in posledice na posameznika, med drugim zmanjšuje koncentracijo posameznika ter sposobnost njegovega sodelovanja v cestnem prometu. Posameznik, ki se zavestno odloči voziti pod vplivom alkohola, ne ogroža samo sebe, ampak zavestno in namerno ogroža vse udeležence v cestnem prometu. Metode - Do rezultatov v naši raziskavi smo prišli na podlagi opisne deskriptivne metode raziskovanja z raziskavo področja alkoholiziranosti in njegovega vpliva na povzročitev prometnih nesreč ter z metodo kompilacije, kjer smo primerjali ugotovitve različnih avtorjev. Iskanje in pregled strokovne literature smo opravili s pomočjo različnih iskalnih podatkovnih baz, kot so ScienceDirect, Sage Journals, PsycINFO in JSTOR. Iskanje smo izvajali po ključnih besedah v angleškem jeziku, saj smo ugotovili, da je večina strokovne literature, objavljene v znanstvenih revijah, v angleškem jeziku. Analizo problematike na območju Policijske postaje Lenart za obdobje 2013-2017 smo opravili s pomočjo podatkov, pridobljenih s strani Centra za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije RS. Rezultati - Prometne nesreče zaradi vožnje pod vplivom alkohola je mogoče zmanjšati s programi ozaveščanja mladih v zgodnji starostni dobi, s proaktivnimi programi za avtošole, s taksi službami, z medijskim ozaveščanjem, z raznimi edukacijskimi in zdravstvenimi ukrepi ter z ukrepi policistov, predvsem preventivnimi. Diskusija - Verjetnost zlorabe alkohola in stopnje prometnih nesreč je možno zmanjšati s proaktivnimi ukrepi, v kolikor se ti ukrepi začnejo izvajati predvsem pri otrocih in mladih. Na podlagi analize in predlaganih ukrepov je možno pripraviti projekte s katerimi bi zmanjšali število prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
Objavljeno: 06.11.2019; Ogledov: 394; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,21 MB) |
39. Ključni mejniki v procesu mednarodnega priznanja SlovenijeBoris Tomašič, 2019 Opis: S priznanjem mednarodne skupnosti nova država pridobi status suverene države. Odločitev za slovensko samostojnost se je začela uresničevati, ko je slovenski parlament sprejel ustrezno listino in s tem stopil na pot mednarodnega priznanja. To obdobje ni bilo dolgo, bilo pa je eno izmed najpomembnejših v procesu slovenskega osamosvajanja. Že septembra leta 1991 so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z Estonijo, Latvijo in Litvo, element državnosti pa je slovenska država pridobila 19. decembra 1991 s priznanjem Nemčije, Islandije in Švedske, torej s priznanjem drugih suverenih držav, članic OZN. Slovenski osamosvojitvi in njenemu mednarodnemu priznanju so nasprotovale velike sile kot ZDA, Italija in Francija, ki so hotele, da Slovenija ostane v okviru Jugoslavije. Slovenija se je na poti samostojnega odločanja in mednarodnega priznanja na eni strani ukvarjala z jugoslovansko krizo, z izgubo jugoslovanskega trga, vojnimi spopadi na Balkanu in z nasprotovanjem velikih mednarodnih sil, na drugi strani pa je naletela na nasprotovanje in neodobravanje nekaterih članov komunistične stranke, med drugimi Milana Kučana in Cirila Ribičiča, ki so se zavzemali za ohranitev takratne Jugoslavije. Istočasno je slovensko mednarodno priznanje predstavljalo velik problem zaradi dejavnikov v mednarodnem političnem okolju, ki so vključevali padec berlinskega zidu in razpad Sovjetske zveze. Vrhunec slovenskega osamosvajanja je bil 7. april 1992 s priznanjem ZDA in članstvom Slovenije v Združene narode maja istega leta. Republika Slovenija je na podlagi teh priznanj imela možnost vključevanja v zunanjepolitični sistem in možnost vzpostavitev diplomatskih predstavništev po svetu.
Objavljeno: 06.11.2019; Ogledov: 329; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,47 MB) |
40. |
