41. Vpliv mednarodnega prava na pravice posameznikovNastja Lovrec, 2022 Opis: Sodobno mednarodno pravo se v veliki meri razlikuje od klasičnega. Ne ureja namreč zgolj odnosov med njegovimi izvornimi subjekti, temveč vpliva tudi na položaj posameznikov, ki dobivajo v okviru mednarodne skupnosti vedno večjo vlogo. Najpomembnejši vir mednarodnega prava so mednarodne pogodbe, ki se lahko, kolikor nacionalne ustave to dopuščajo, v notranjih pravnih redih uporabljajo neposredno. Neposredna uporabljivost mednarodnih pogodb je odvisna od pristopa, ki ga je posamezna država povzela glede vključevanja mednarodnih pravnih aktov v domače pravo. 8. člen Ustave Republike Slovenije določa, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, kar pa še ne pomeni, da so določila vseh mednarodnih pogodb tudi neposredno izvršljiva pred domačimi sodišči pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov. V magistrskem delu sem raziskovala problematiko neposredne uporabljivosti mednarodnih aktov, pri čemer sem na primeru naključno izbranih dokumentov (Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Splošne deklaracije človekovih pravic) ocenjevala, kakšen položaj le-ti zasedajo v notranjem pravnem redu Republike Slovenije, ter ugotavljala, ali so neposredno uporabljivi in ali vsebujejo takšne določbe, ki so pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov izvršljive tudi pred domačimi sodišči.
Ključne besede: mednarodno pravo, mednarodnopravna subjektiviteta posameznika, odgovornost posameznika na mednarodni ravni, mednarodne pogodbe, Konvencija MOD št. 158, Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, neposredna uporabljivost, neposredna izvršljivost
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 362; Prenosov: 61
 Celotno besedilo (712,87 KB) |
42. Model javno-zasebnega partnerstva uvajanja e-mobilnosti v Mestni občini KranjVid Krčmar, 2022 Opis: Magistrsko delo predstavlja uvajanje e-mobilnosti v MOK. Za izvedbo projekta e-mobilnosti so potrebna finančna sredstva in ob pomanjkanju javnih sredstev v javnem sektorju se v sklopu javno-zasebnega partnerstva vključi zasebni partner s finančnim vložkom. Javno-zasebno partnerstvo predstavlja sodelovanje med javnim in zasebnim partnerjem s ciljem, da bi zadovoljili javni interes. Namen in cilj magistrskega dela je preveriti, ali je uvajanje e-mobilnosti po modelu javno-zasebnega partnerstva v MOK učinkovito in v javnem interesu. V teoretičnem delu magistrskega dela smo s pomočjo opisne, zgodovinske in primerjalne metode predstavili pojem, pomen in pravno ureditev javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji. Predstavili smo tudi zgodovino razvoja javno-zasebnega partnerstva ter ureditev le-tega v državah EU. Na področju javno-zasebnega partnerstva smo opisali tudi temeljna načela in oblike javno-zasebnega partnerstva. S pomočjo razlagalne, primerjalne, statistične in metode analize vsebin smo v drugem delu magistrskega dela predstavili stanje e-mobilnosti v EU in v Sloveniji. V magistrskem delu smo preverjali izvedeni model javno-zasebnega partnerstva kot učinkovit v obliki sodelovanja med javnim in zasebnim partnerjem in s ciljem, da je projekt v javnem interesu. V raziskovalnem delu smo na podlagi študije primera projekta e-mobilnosti v MOK, ki je bil izveden v MOK, predstavili in preverili učinkovitost uvedbe le-tega. V sklopu raziskovalnega dela smo opravili tudi empirični del raziskave v obliki intervjuja. Intervju smo opravili z deležniki, ki vsak dan uporabljajo storitve e-mobilnosti iz projekta e-mobilnost v MOK. Na podlagi normativne, izkustvene in metode opazovanja z neposredno udeležbo smo v zaključku prikazali možnost razvoja in nadgradenj obstoječega modela e-mobilnosti v MOK.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, Mestna občina Kranj, javni partner, zasebni partner, e-mobilnost
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 353; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,55 MB) |
43. Učinkovitost omejevalnih ukrepov Evropske unije za preprečevanje kibernetskih napadovAnamarija Klemenčič, 2022 Opis: Kibernetski napadi v zadnjih letih predstavljajo vse večji globalni problem, zato je Evropska unija leta 2019 sprejela omejevalne ukrepe za preprečevanje kibernetskih napadov, s katerimi skuša omejiti nevarnost kiberkriminala v državah članicah. Magistrsko delo opredeljuje problematiko kibernetskih napadov na območju Evropske unije in skuša na podlagi različnih raziskovalnih metod določiti učinkovitost omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija sprejela zoper kibernetske napade. Teoretični del magistrskega dela posega predvsem po zgodovinski in deskriptivni metodi ter definira osnovne pojme in prikaže razvoj oziroma nastanek kibernetskih napadov in omejevalnih ukrepov v Evropski uniji. V raziskovalnem delu pa so z normativno analizo proučeni sekundarni pravni akti (s poudarkom na omejevalnih ukrepih), sprejeti za ohranjanje kibernetske varnosti. S primerjalnopravno metodo sta analizirana pravna sistema Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije na področju izvajanja omejevalnih ukrepov Evropske unije. Na koncu so določeni kriteriji oziroma merila, ki so v pomoč pri iskanju odgovora na ključno raziskovalno vprašanje. Ugotovitve glede učinkovitosti oziroma možnih izboljšav omejevalnih ukrepov Evropske unije so zbrane, predstavljene in ovrednotene v zaključku. Na podlagi izbranih meril je ugotovljeno, da omejevalni ukrepi Evropske unije vsebujejo nekatere pomanjkljivosti in nepopolnosti. Največji problem je izvajanje omejevalnih ukrepov v državah članicah, saj še vedno nista zagotovljena ustrezen nadzor in sodelovanje med državami članicami. Težave pa se pojavljajo tudi pri zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva. V prihodnje bo zato treba graditi na izboljšanju pravnih aktov s slogovnega, pravnega, političnega in predvsem praktičnega vidika, kar lahko dosežemo z nadaljnjimi analizami in diskurzi. Magistrsko delo prispeva k nadgrajevanju in razvoju pravnih aktov Evropske unije in njihovemu učinkovitejšemu izvajanju. Raziskava lahko ključno prispeva k razumevanju nujnosti omejevalnih ukrepov za preprečevanje kibernetskih napadov, saj je področje kiberkriminala v pravni literaturi še dokaj neraziskano. Delo želi opozoriti na preteče kibernetske grožnje (npr. kibernetski terorizem in kibernetsko vojskovanje) in graditi na učinkovitosti sredstev, ki preprečujejo te grožnje.
Ključne besede: kibernetski napad, informacijski sistem, kibernetski kriminal, kibernetska varnost, Evropska unija, omejevalni ukrepi, skupna zunanja in varnostna politika
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 321; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1018,70 KB) |
44. Krepitev odpornosti proti stresu na delovnem mestu v občinski upraviAna Jurjevčič, 2022 Opis: Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je pomembna z vidika posameznikovega profesionalnega uspeha kot tudi z vidika osebnega uspeha. Zdravi zaposleni so koristni za organizacijo, zato bi morala biti skrb za zdravo in urejeno delovno okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo in krepijo svoje zdravje, v katerem je vzpostavljena dobra komunikacija med vsemi zaposlenimi, in kjer je omogočena ustvarjalnost in spontanost zaposlenih, del vsakdanjih prizadevanj vsake organizacije. Zaposleni na delovnem mestu preživijo vsaj 8 ur na dan, zato je pomembno, da se tam dobro počutijo, s čimer se doseže večje zadovoljstvo, boljša motiviranost, produktivnost in učinkovitost zaposlenih. Zdrava delovna mesta lahko pripomorejo k boljšemu poslovanju organizacije, zato je spodbujanje zdravih delovnih mest smiselno, saj prinaša prednosti tudi za delodajalce. Največ stresnih situacij doživimo ponavadi v svojem delovnem okolju, saj tam preživimo skoraj več časa kot v svojem domačem okolju, zato je tudi pojav stresa na delovnem mestu pogostejši. Stres je sestavni del našega življenja, zato se mu ne moremo povsem izogniti. Pri obvladovanju stresa lahko organizacije pomagajo zaposlenim na način, da uvedejo strategije za spreminjanje delovnega okolja, s katerimi bi zmanjšale jakost stresorjev v delovnem okolju. Z uvedbo promocije zdravja na delovnem mestu, katere bistvo je vključenost vseh zaposlenih v sam proces ter upoštevanje njihovih potreb glede organizacije dela in njihovega delovnega mesta, organizacija lahko izboljša svoje delovanje. Pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu si organizacije pomagajo z izdelavo programa promocije zdravja na delovnem mestu, ki vsebuje ukrepe/aktivnosti ter način spremljanja in vrednotenje le-tega in na podlagi katerega je mogoče izboljšati zdravje in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.
Ključne besede: zdravje, stres, organizacija, delovno okolje, delovno mesto, strategije za krepitev odpornosti proti stresu, promocija zdravja na delovnem mestu
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 346; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,20 MB) |
45. Ana Celjska, poljska kraljica – vladarka In diplomatkaMaja Iskra, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava poljsko kraljico Ano Celjsko kot vladarko in diplomatko. Ana Celjska je bila zgolj zaradi svojega piastovskega porekla poročena s poljskim kraljem Vladislavom II. Jagielom in je tako predstavljala prvo kraljico s slovenskega ozemlja. Dinastična poroka je dvignila Celjske grofe v evropsko elito, Ana pa je bila preko vloge kraljice vključena v ekonomsko in politično dogajanje srednjeveškega časa. Bila je vnukinja Kazimirja III. Velikega, kraljica, vladarka, mati poljske prestolonaslednice in kraljeva zaupnica. V času svoje vladavine je nastopala kot velika nasprotnica nemškega viteškega reda, pomembnega diplomatskega akterja, in bila priprošnjica svojega ljudstva ter cerkvena pokroviteljica. Magistrsko delo prikazuje življenje Ane Celjske preko najpomembnejših nalog ženske višjega stanu: poroke, kronanja in rojstva hčerke. Zaradi pomankanja verodostojnih zgodovinskih virov, svojega kratkega življenja ter zasenčenosti s sodobnicami, predvsem Barbaro Celjsko, Ana Celjska do danes ni našla primernega mesta v slovenski zgodovini. Kljub temu lahko rečemo, da je posredno vplivala na mednarodno družbo in nastajajoče družbene spremembe. Kraljice so vedno stale v središču diplomatskega protokola in bile nepogrešljive za močno monarhijo. Pogosto so sicer stale v ozadju odločitev svojih mož, saj jim diplomacija kot moška domena ni dopuščala večje uveljavitve. Kljub vsemu pa so kraljice z zavzemanjem za dinastično identiteto, načinom vzgoje otrok, ohranjanjem svojih kultur in običajev v tujih deželah sooblikovale in razvijale diplomatski jezik. S študijo primera Ane Celjske smo ugotovili, da so bile vse njene naloge med seboj povezane in prepletene. Njeno diplomatsko delovanje najdemo tako v predstavljanju, pogajanjih, zaščiti interesov podložnikov, promociji ekonomsko-kulturnih odnosov, kakor tudi pri sodelovanju ob sprejemanju političnih odločitev. Na podlagi njenega delovanja jo lahko označimo kot vladarko in diplomatko.
Ključne besede: srednji vek, nemški viteški red, križarske vojne, Celjski grofje, Ana Celjska, Vladislav II. Jagielo, kraljica
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 321; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,05 MB) |
46. Alma Karlin – mednarodni in diplomatski vidiki njene poti okoli svetaŠpelca Harisch, 2022 Opis: Magistrsko delo osvetljuje čas in kulturno zgodovinske odnose v obdobju, ko je Alma Maximiliana Karlin potovala po Evropi in okrog sveta. Obširno obravnava zgodovinski pregled obdobja, v katerem je potovala, ter čas in okoliščine, v katerih je živela, potovala in ustvarjala. Poleg Alminega življenjepisa in njene ljubezni do tujih jezikov, razlage jezikov, magistrska naloga obravnava tudi Almino srečanje z diplomacijo in podroben pregled držav, po katerih je potovala. Delo se dotakne njene vrnitve v Celje po zaključku poti okoli sveta, življenja v času druge svetovne vojne in po njej, obravnava pa tudi Almino nacionalno opredelitev oz. neopredelitev. Magistrsko delo se dotakne tudi življenja žensk v času njenega življenja in pa motivov potovanj konec 19. in začetek 20. stoletja. Pri raziskovanju so bile uporabljene metode družboslovnega raziskovanja, in sicer opis, primerjava, zbiranje, analiza, sinteza in komentar. Za odgovore na raziskovalna vprašanja so bile uporabljene metode družboslovnega raziskovanja z zgodovinsko deskriptivno metodo. Eden od ciljev magistrskega dela je bilo predstaviti mednarodne okoliščine v času Karlininega potovanja. Raziskovanje je podalo odgovor, da je bil to nemiren čas velikih sprememb, vojne in najobsežnejše recesije 20. stoletja. Ljudje so iskali možnosti za preživetje in so se selili v velemesta in industrijska središča. Raziskava je podala tudi odgovor na sociološko in kulturno percepcijo takratnega časa, in sicer da je bila družba v času njenega potovanja patriarhalna in ženske niso imele enakih pravic, kar kaže na še eno izjemnost naše Alme, da se je čeprav ženskega spola podala na pot. Njena miselnost poda odgovor na tretje raziskovalno vprašanje, in sicer glede narodnostne opredelitve: pri čemer se narodnostno opredeli in ne počuti kot pripadnica nobenemu narodu. Ker se ne počuti nikjer zaželeno, saj tudi vresnici ni bila, se razglasi »le za državljanko sveta«, se pravi brez narodnosti.
Ključne besede: Alma Maximiliana Karlin, diplomacija, Celje Alme Karlin, poliglotizem, potopis
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 298; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,20 MB) |
47. Kodeksi etike pravnih poklicevŠpela Švabelj, 2022 Opis: Etika in morala sta pogosto smatrani kot samoumevni zahtevi pri delovanju vseh posameznikov v sodobni družbi. Ko govorimo o etičnosti posameznika, se predvsem sprašujemo, ali deluje dobro ali deluje zlonamerno. Na podlagi tovrstnega vprašanja se razvija tudi moralnost posameznikovega obnašanja. Ko delujemo kot posamezniki ali kot del neke večje družbe, moramo upoštevati principe, ki nas vodijo v boljše odnose, boljše življenje in boljše življenje v družbi. Zavoljo tega pogosto priskočimo na pomoč ljudem v stiski, pomagamo starejšim pri opravljanju vsakodnevnih opravkov, ponudimo roko nekomu, svoj čas, voljo ali materialne dobrine, zato da bi nekdo lažje zaživel. Vse to delamo, ker smatramo, da je to etično in moralno od nas. Etično z vidika presoje, da želimo dobro, moralno kot skupek naših principov delovanja v dobri luči. Skozi čas so se principi moralnosti oblikovali paralelno z razvojem sodobne družbe. Pa vendar se ljudje pogosto znajdemo na razcepu, ko se vprašamo, ali bo naše dejanje dovolj dobro, če bo nekje pustilo slabe posledice, ali je morda bolje delovati drugače. Napisana in nenapisana pravila ne predvidevajo vseh potencialnih situacij, zaradi česar se zopet znajdemo pred etično dilemo, če želimo delovati dobro ali slabo, če želimo delovati po določenih načelih, kot so na primer krščanska, ali pa enostavno delujemo po prvotnem impulzivnem instinktu, ker se nam to v tistem momentu zdi pravilna odločitev. S tovrstnimi vprašanji se srečujemo tudi pri opravljanju svoje službe, kjer je naše delovanje pogosto pod drobnogledom drugih. Delovno mesto je prostor, kjer se od nas pričakuje ugledno, profesionalno, spoštljivo in vzorno vedenje, zato se naše obnašanje tam prilagodi okolju in družbi in je morda drugačno, kot bi bilo v našem prostem času. Vendar ali bi se obnašali povsem tako, če bi bilo naše delovno mesto v pravnem poklicu, kjer bi se od nas pričakovalo drugačno obnašanje že zaradi določene medijske izpostavljenosti, varovanja uglednosti, kot tudi zaradi zaupanja ljudstva v naše pravično delo? V slednjem primeru so v pomoč kodeksi etike, kateri zajemajo posamezna načela obnašanja pravnih poklicev med opravljanjem njihovega dela kot tudi v zasebnem času, zavoljo varovanja ugleda in ohranjanju zaupanja ljudstva.
Ključne besede: posameznik, etika, pravila, obnašanje, odločanje
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 299; Prenosov: 27
Celotno besedilo (587,58 KB) |
48. Uporabnost kaznivega dejanja nevarna vožnja v cestnem prometu v praksiAleš Kosič, 2022 Opis: Svet se s pravom spoznava že zelo dolgo. Takšno, kot je danes, poznamo zelo kratek čas in se deli na več področij. Nekatera področja so starejša in se razvijajo že dalj časa, druga pa so precej mlajša, kot je na primer pravo cestnega prometa, ki se je lahko pričelo razvijati šele z razvojem cestnega prometa. To področje pa je precej mlajše kot na primer področje krvnih deliktov, ki jih poznamo že vse od začetka človeštva. Z razvojem cestnega prometa se je moralo v tem kratkem času razviti tudi pravo. Z razvojem prava je v Republiki Sloveniji nastalo kompleksno kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu, ki je zajeto v 324. členu KZ-1. To pravo je bilo skozi leta uporabljeno mnogokrat in s tem so nastala tako pozitivna kot tudi negativna mnenja glede uporabnosti. S pomočjo zgodovinske, opisne in analitične metode sem ugotovil njegovo uporabnost in smotrnost kaznivega dejanja, kot tudi vseh njegovih elementov. Za smiselno razpravo o obravnavanem kaznivem dejanju pa sem tega primerjal s kaznivimi dejanji različnih držav po svetu, ki se enako kot Republika Slovenija spopadajo z vse večjim dogajanjem v cestnem prometu.
Ključne besede: kaznivo dejanje, nevarna vožnja, brezobzirnost, predrznost, cestni promet, ogrožanje
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 338; Prenosov: 29
Celotno besedilo (915,55 KB) |
49. Začasna zaščita razseljenih osebAna Ćurčija, 2022 Opis: Diplomsko delo obravnava enega izmed odzivov Evropske unije na oborožen napad Ruske federacije na Ukrajino. Takšen napad je ogrozil svetovno stabilnost in varnost, povzročil humanitarno krizo ter množični prihod razseljenih oseb iz Ukrajine v Evropo. Evropska unija se je na to migracijsko krizo odzvala z aktivacijo Direktive o začasni zaščiti, instrumenta, ki je sprejet znotraj skupnega evropskega azilnega sistema in ureja status začasne zaščite. Posebnost začasne zaščite je v tem, da ta obstaja ločeno od režima mednarodne zaščite, saj je to pragmatičen mehanizem, ki se aktivira le v izrednih kriznih razmerah. Vloga začasne zaščite je dvojna, in sicer zagotoviti takojšen sprejem in zaščito velikemu številu prosilcev za azil s ciljem spoštovanja načela nevračanja, hkrati je to tudi skrajšan postopek za podelitev zaščite zaradi preprečevanja preobremenjenosti in zloma azilnih sistemov držav sprejemnic. Pri pisanju diplomskega dela smo se posluževali opisne in zgodovinske metode ter predvsem metode analize, s katero smo preučili mehanizem začasne zaščite in njeno uporabo v praksi, s ciljem ugotoviti primernost odziva Evropske unije na množični prihod razseljenih oseb, kar smo v sklepnem delu z metodo sinteze kritično ovrednotili. Predstavitev začasne zaščite in njene uporabe nam je pomagala ugotoviti, da Direktiva o začasni zaščiti trenutno ustrezno služi svojemu namenu na primeru razseljenih oseb iz Ukrajine, ostajata pa vprašanji, kaj bo s to direktivo v prihodnosti in če bo uporaba začasne zaščite ostala le izjema ali bo postala pogostejša praksa držav članic za obvladovanje obsežnih migracijskih tokov v prihodnosti.
Ključne besede: mednarodno begunsko pravo, mednarodna zaščita, skupni evropski azilni sistem, solidarnostni mehanizem, začasna zaščita, množičen prihod, razseljene osebe
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 364; Prenosov: 55
Celotno besedilo (552,16 KB) |
50. Zagovornik otrokovih pravic v postopkih centra za socialno deloSimona Purgar, 2022 Opis: V praksi se kaže, da so otroci zelo ranljiva skupina in so žrtve številnih oblik nasilja. Naloga vsakega starša je, da morajo v vseh dejavnostih in postopkih skrbeti za otrokovo korist, da se otrok lahko razvije v celoti. Potrebno se je zavedati, da otroci niso last staršev, so imetniki pravic in se jih ne sme obravnavati kot subjekte brez čustev. Otroci, ki se znajdejo v postopkih pred državo, doživljajo zelo stresne situacije, saj končni rezultati postopkov lahko zanje pomenijo velike spremembe v nadaljnjem razvoju. Med postopki so starši po navadi fokusirani na svoje težave, tako da so menja in želje otrok, lahko tudi nehote, spregledani. Magistrsko delo je usmerjeno k raziskovanju splošnega poznavanja in uporabe Instituta Zagovorništva otrok v Sloveniji in konkretne uporabe instituta v postopkih na Centru za socialno delo Gorenjska. Strokovni delavci centra lahko v svojih postopkih vključijo zagovornika otrok po lastni presoji, lahko pa ga predlaga Varuh za človekove pravice Republike Slovenije. Magistrsko delo izhaja iz opažanj pri dolgoletnem delu na Centru za socialno delo Gorenjska, na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. V teh postopkih se neposredno ne odloča o otrokovih pravicah, vendar se velikokrat srečamo s primeri,
ko se starši odločajo o otrokovih koristih brez upoštevanja otrokovih mnenj, ki bi bila lahko drugačna od odločitev staršev. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo poiskali odgovore na postavljena vprašanja, kot so, zakaj v postopkih na Centru za socialno delo Gorenjska strokovni delavci ne izberejo pogosteje možnosti postavitve zagovornika otroku, kaj vpliva na te odločitve in ali je razlog za to preslabo poznavanje Instituta zagovorništva otrok. Poskušali smo ugotoviti, ali bi se število podanih pobud za postavitev zagovornika otroku povečalo, če bi se organiziralo več izobraževanj na to temo in bi strokovni delavci pridobili več strokovnega znanja.
Ključne besede: center za socialno delo, Institut zagovorništva otrok, nasilje, postopki, otroci
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 321; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,53 MB) |
