Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Epidemija COVID-19 je postavila svet pred izzive, ki so zahtevali prilagoditev številnih sistemov, vključno s pravnim in prekrškovnim. V času epidemije so uradne pooblaščene osebe v Republiki Sloveniji izvajale nadzor in omejitve s hitrimi postopki o prekrških. V magistrskem delu obravnavamo hitri postopek o prekršku v luči učinkov pandemije. V času epidemije COVID-19 v Sloveniji se je hitri prekrškovni postopek izkazal kot bistveno orodje za izvajanje zajezitvenih ukrepov, ki so učinkovito zaustavili prenos okužbe z virusom. Dolžnost uradno pooblaščenih oseb je bila izvajati nadzor in izrekati sankcije v skladu s sprejetimi predpisi. Ta postopek je bil zasnovan za zaščito javnega zdravja in takojšen odziv na kršitve pravil. Medtem, ko je bila bistvena hitrost, je bilo treba zagotoviti tudi zakonitost in strokovnost v postopkih. Magistrsko delo se osredotoča na iskanje ravnovesja med spoštovanjem pravnih načel in pravic posameznika ter hitrim odzivom na kršitve. Obravnava tudi vprašanja nadzora in preglednosti v zvezi z izvajanjem hitrega postopka. Nujna je analiza učinkovitosti hitrega postopka o prekršku v času pandemije, da bi razumeli, kako se pravni sistem spopada s krizami. Petletno preverjanje števila obravnavanih prekrškov v Sloveniji je v magistrskem delu dalo odgovor naraščanja prekrškov za zajezitev ukrepov za prenos okužbe z virusom in padanja drugih prekrškov zaradi uredb vlade, poleg vloge pooblaščenih organov, ki so nosili težo izvrševanja ukrepov ob zagotavljanju pravne zaščite in spoštovanja temeljnih pravic. Za zaključek dobimo odgovore, kako bi lahko v prihodnosti oblikovali postopke in predpise, pridobljene iz epidemije, zlasti glede strokovnosti in zakonitosti. Dejstvo, da je hitri prekrškovni postopek zdaj realnost, nas sili k razmisleku o tem, kako spremeniti pravni sistem, da bo pravičen, učinkovit in skladen z demokratičnimi načeli.
Ključne besede: prekrškovni postopek, prekršek, sankcija, odlok, COVID-19
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 490; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: Magistrsko delo raziskuje integracijo naprednih digitalnih tehnologij v nacionalne sisteme kriznega upravljanja. Raziskava se osredotoča na vzpostavitev platforme za zbiranje, analizo in vizualizacijo podatkov v realnem času za napovedovanje in obvladovanje kompleksnih kriz. Študija uporablja kombinacijo teoretičnih in empiričnih metod, vključno s pregledom literature, analizo preteklih dogodkov in poglobljenimi intervjuji s strokovnjaki. Primarni cilj je razviti sistem, ki izboljša sposobnost predvidevanja in reševanja potencialnih kriz z uporabo digitalnih napredkov. Teoretični okvir vključuje opredelitev ključnih konceptov, povezanih s kriznim upravljanjem, nacionalno varnostjo, hibridnimi grožnjami in vlogo digitalnih dvojčkov. Empirične metode vključujejo zbiranje in analizo primarnih in sekundarnih podatkov iz domačih ter mednarodnih virov in izvajanje intervjujev s strokovnjaki na področju kriznega upravljanja ter digitalnih tehnologij. Ključne ugotovitve kažejo, da lahko napredne tehnologije, kot sta umetna inteligenca in digitalni dvojčki, bistveno izboljšajo učinkovitost ter odzivnost sistemov kriznega upravljanja. Tehnologije omogočajo boljše napovedovanje, spremljanje v realnem času in strateško odločanje med krizami. Uporaba umetne inteligence omogoča analizo velikih zbirk podatkov za prepoznavanje vzorcev in napovedovanje potencialnih kriz, medtem ko digitalni dvojčki omogočajo dinamične simulacije fizičnih sistemov, kar pripomore k načrtovanju scenarijev ter odzivanju v realnem času. Študija prav tako poudarja izzive in omejitve, povezane z uvedbo teh tehnologij, vključno s kakovostjo podatkov, težavami pri integraciji in potrebo po robustnih ukrepih za kibernetsko varnost. Kljub tem izzivom raziskava zaključuje, da lahko sistematično in integrirano sprejemanje digitalnih tehnologij v kriznem upravljanju preoblikuje tradicionalne pristope ter ponudi boljšo pripravljenost in odpornost proti različnim grožnjam, od naravnih nesreč do kibernetskih napadov. Praktični pomen raziskave je pomemben za oblikovalce politik, vladne agencije in strokovnjake za krizno upravljanje. Implementacija naprednih digitalnih rešitev lahko vodi do učinkovitejših strategij nacionalne varnosti in boljše zaščite prebivalstva ter kritične infrastrukture.
Ključne besede: krizno upravljanje, digitalne tehnologije, umetna inteligenca, digitalni dvojčki, nacionalna varnost
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 590; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: Območje Zahodnega Balkana velja za zelo nestabilno, kjer je skozi zgodovino zaradi križanja interesov svetovnih ali regionalnih sil potekalo več oboroženih konfliktov. Območje velja za nestabilno tudi zaradi držav s šibkimi državnimi institucijami ter krhkih družbenih razmer kot posledic slabih gospodarskih razmer, korupcije, kriminala in nacionalističnih teženj etničnih skupin. Opisane razmere v državah v regiji predstavljajo plodna tla za pozitivne kot tudi negativne vplive iz različnih držav. Za izvedbo preučevanja vpliva tretjih držav na Zahodnem Balkanu so bile izbrane Rusija, Kitajska in Turčija. Sprva smo opredelili njihovo zunanjepolitično strategijo do Zahodnega Balkana, v nadaljevanju pa tudi identificirali njihovo resnično prisotnost. V študiji primera vpliva teh držav v Črni gori je bilo ugotovljeno, da se Rusija, Kitajska in Turčija za širitev svojega vpliva v Črni gori v veliki večini poslužujejo instrumentov mehke moči. Rusija tu širi svoj vpliv na podlagi zgodovinskih povezav, panslavizma, izkorišča pa tudi pravoslavje kot skupno religijo in pa vprašanje črnogorske identitete. Kitajska svojo mehko moč izvaja predvsem z gospodarskega področja, pri čemer je eno glavnih vodil približevanje trgom EU s Črno goro. Turčija se pri širjenju vpliva v Črni gori naslanja predvsem na svojo zgodovinsko vlogo v regiji, pri tem pa rezultati analize kažejo, da ne gre za poskus obnovitve svojega nekdanjega vpliva iz časa Otomanskega imperija. Državljani držav v regiji Zahodnega Balkana si želijo več stabilnosti, demokracije in hitrejšega gospodarskega razvoja, kar pa upajo, da bodo dosegli s pridružitvijo EU. Glede na trenutne geopolitične razmere in počasno pridruževanje držav Zahodnega Balkana EU bo morala biti mednarodna skupnost pozorna glede razvoja dogodkov na Zahodnem Balkanu, saj bi se z morebitnimi škodljivimi vplivi tretjih držav kaj hitro obnovila krizna žarišča v regiji.
Ključne besede: mednarodni odnosi, vpliv, moč, Zahodni Balkan, Črna gora, Rusija, Kitajska, Turčija
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 587; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: In this doctoral dissertation thesis, we discussed the problem of the Kosovo’s security and the role of the Kosovo Police (KP) since the war of 1998-1999, a time when policing in Kosovo has seen a complete transformation. This dissertation makes a thorough inquiry and draws a roadmap of the KP professional progress and development. We analysed the training and education system and discipline reforms of the KP since its creation on 1999 and its capacities to act in accordance with European police standard ethics. Having in mind the relatively short time since formatted, the research critically examines professional KP gaps in its way of fostering identity and culture of its own. The dissertation explores the existing literature on the subject and aims to expand the research on the field of the Kosovo’s security and its capacity to grant its stable security and export it outside Kosovo, not only to the South East-Europe region. In addition, we evaluated relationships between international and local security actors in Kosovo, revealing the fact that the rivalry, confusion and competition were present for a long time and somehow are still common. Through extensive analysis of laws, reports and official documents, this work attempts to answer the question of how this unusual composition of security forces managed cooperation. Kosovo’s North neighbor - Serbia - with unsparing support of its main allies - Russia and China - has managed to prevent the membership of the Kosovo security institutions on most international security mechanisms, the fundamental one being the membership in the Interpol. This thesis provides recommendations, especially in the fields of training and discipline aspects, intending to reduce the negative effects of relatively short KP experience, while a comprehensive research aspect finds that the possibilities for international co-operation and membership offered to the KP are limited, consequently challenging its effectiveness and professional development in line with European standards.
Ključne besede: security, Republic of Kosovo, Kosovo Police, police education, police ethics, law enforcement, security co-operation, European Union
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 756; Prenosov: 38
Celotno besedilo (4,36 MB)

Opis: Medobčinsko sodelovanje in povezovanje je v slovenskem prostoru prav zaradi velikega števila majhnih občin, ki zaradi vedno več nalog, ki jih država prenaša iz svoje pristojnosti na občine, zelo razširjena oblika sodelovanja. Občine namreč same težko zagotavljajo potrebno strokovnost ter finančna sredstva za opravljanje nalog na različnih področjih. Najbolj razširjeno obliko medobčinskega sodelovanja in povezovanja predstavlja institut skupne občinske uprave (SOU), ki se je v zadnjih letih izredno razširil. Čeprav zakonska podlaga za ustanovitev SOU obstaja že od leta 1993, se je razvoj SOU v Sloveniji razcvetel šele po letu 2006, s spremembo Zakona o financiranju občin. Pionirka med SOU pa je vsekakor Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju (SOU SP), ki je začela delovati leta 1999 in je povezala 13 občin, opravljala pa prenesene naloge na štirih področjih (urejanje prostora, varstvo okolja, inšpekcija in gospodarska infrastruktura). Po skoraj 25 letih delovanja je SOU SP skupna občinska uprava z največ vključenimi občinami v Sloveniji, in sicer vključuje 22 občin in zanje opravlja prenesene naloge na osmih področjih. SOU SP je prav tako za svojo organiziranost in delovanje prejela prvo nagrado Sveta Evrope v okviru projekta Najboljše prakse, kar potrjuje, da je medobčinsko sodelovanje in povezovanje v okviru SOU še kako velika prednost, saj občine, ne le, da na ta način optimalno izvajajo naloge svoje lokalne skupnosti, ampak zanje predstavlja tudi hitro, finančno ugodno in praktično rešitev.
Ključne besede: lokalna skupnost, lokalna samouprava, občina, medobčinsko sodelovanje, skupna občinska uprava, Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 659; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,70 MB)