Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 50 / 743
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Vpliv kulturne in zgodovinske dediščine na ustavno ureditev
Alenka Fišer-Obrč, 2019

Opis: Namen magistrskega dela je proučiti, kako zgodovinska in kulturna dediščina vplivata na ustavno ureditev, prav tako smo želeli proučiti, kakšno vlogo pri tem ima svetovna zgodovina. Podrobno smo proučili države po celinah, ki smo jih izbrali glede na geografsko lego. Proučili smo zgodovino držav Azije, Afrike, Evrope in Latinske Amerike in arabske države. Zgodovino posameznih držav na celini smo proučili od najzgodnejših naselitev plemen in ljudstev. Za izbrane države smo proučili preambulo ali dele ustave, ki se nanašajo na zgodovinsko in kulturno dediščino. Ustavne ureditve se med seboj razlikujejo glede na geografsko lego in pripadnost celini, zaradi vpliva svetovne pretekle in polpretekle zgodovine. Države Azije in Afrike imajo v ustavni ureditvi zapisano kratko zgodovino s poudarkom na boju proti kolonialistom in za neodvisnost. Arabske države imajo v ustavni ureditvi zapisano pripadnost islamu kot državni veri. Države Latinske Amerike v ustavni ureditvi poudarjajo boj proti kolonializmu in boj za neodvisnost. Ustavne ureditve latinskoameriških držav poudarjajo svoje staroselske korenine in indijansko identiteto. V ustavah evropskih držav je v preambuli, če jo imajo, zapisana kratka polpretekla zgodovina, ki se nanaša na ustanovitev države po drugi svetovni vojni. Prav tako se sklicujejo tudi na prednike, na katere so izjemno ponosni. Svetovna zgodovina iz časa preseljevanja ljudstev in kasneje kolonializacije kakor tudi prva in druga svetovna vojna imajo velik vpliv na današnje ustavne ureditve držav, ne glede na celino.
Objavljeno: 02.04.2020; Ogledov: 852; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

42.
Vsebina podatkov matične evidence zavarovancev pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Irena Kolenič, 2019

Opis: Pravica do pokojnine je ena temeljnih človekovih pravic do socialne varnosti, ki je določena v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Pogoj za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podatki matične evidence zavarovancev so temeljni podatki, ki so potrebni pri odmeri pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bistveni sta popolnost in pravilnost podatkov matične evidence zavarovancev, saj se samo v tem primeru o pravici odloči pravilno in tudi pravično, kajti podatki o plači v matični evidenci zavarovancev temeljijo na vplačanih prispevkih iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so podlaga za odločanje o pravici.Podatki matične evidence zavarovancev so se od uvedbe dalje spreminjali, na kar so vplivale tudi odločitve sodišč. V delu sta predstavljeni praksa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in praksa sodišč glede podatkov matične evidence. Predstavljeni sta praksi glede manjkajočih podatkov matične evidence zavarovancev in spornih podatkov, ki so zajeti v matični evidenci zavarovancev. Evidentirani podatki matične evidence zavarovancev so pomembni tako pri odločanju o upravičenosti do uveljavljane pravice kot tudi pri določanju višine prejemka priznane pravice.
Ključne besede: pokojnina, obvezno pokojninsko, invalidsko zavarovanje, matična evidenca zavarovancev, pokojninska osnova, socialna varnost
Objavljeno: 23.03.2020; Ogledov: 831; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (931,18 KB)

43.
Spoštovanje človekovega dostojanstva z vidika sorazmerne uporabe policijskih pooblastil
Sebastjan Prosenc, 2020

Opis: Bistvo obravnavane teme je iskanje vsebine policijskega načela sorazmernosti, ki bi uporabljena policijska pooblastila optimiziralo do te mere, da bi onemogočalo nesorazmerno uporabo policijskih pooblastil s ciljem zagotavljanja spoštovanja človekovega dostojanstva. Za raziskavo smo uporabili naslednje raziskovalne metode: induktivno-deduktivno metodo, teoretično in zgodovinsko metodo, primerjalno-pravno metodo, aksiomatsko metodo, metodo klasifikacije, metodo neposrednega opazovanja, metodo modeliranja in metodo analize vsebine. Namen raziskave je proučevanje človekovega dostojanstva, (policijskega) načela sorazmernosti in policijskih pooblastil. Posledično smo raziskovali nastanek in vsebino človekovega dostojanstva in ga povezali s pravno varovanimi pravicami, ki opredeljujejo njegovo vsebino in pomen. Prav tako smo proučili namen, zgodovinski razvoj in vsebino splošnega načela sorazmernosti, ki ga pri odločanju uporabljajo tako mednarodna kot domača sodišča. Namen raziskave je bil tudi podrobna analiza slovenskih policijskih pooblastil, da smo spoznali njihovo raznovrstnost in razpršenost v različnih zakonih ter namen njihove uporabe. Cilj raziskovanja je bil ugotoviti spodnjo in zgornjo mejo načela sorazmernosti in kritična presoja sedanjega zapisa policijskega načela sorazmernosti glede na kriterije strogega testa sorazmernosti, ki ima svoj temelj v praksi pruskega Vrhovnega upravnega sodišča. Glavni cilj raziskave je bil zato oblikovanje zapisa sodobnega policijskega načela sorazmernosti, ki bi že vnaprej omogočal presojo sorazmerne uporabe policijskih pooblastil in s tem preprečeval nespoštovanje človekovega dostojanstva. Pri raziskavi smo se omejili zgolj na slovenska policijska pooblastila. Izvirnost disertacije predstavlja raziskava vplivnega območja policijskega načela sorazmernosti in njegova konceptualizacija za vse prihodnje zapise policijskega načela sorazmernosti kot splošnega načela za opravljanje policijskih nalog.
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, policijska pooblastila, sorazmerna uporaba, načelo sorazmernosti, temeljne pravice
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 1128; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

44.
Sistem financiranja občin v Sloveniji
Katja Pepelnak, 2019

Opis: Občina potrebuje za uresničevanje svojega bistva priznavanje samostojnosti in neodvisnosti ter sistem, ki ji to omogoča. Pomembna je jasna razmejitev nalog, ki so lokalne narave od tistih, ki izhajajo iz državne ravni. V nadaljevanju pa se naloge lokalne narave razmejujejo na obvezne in neobvezne naloge. Vsakršna razmejitev nalog privede do dvoma, v kolikor razmejitev nalog ni jasno določena s predpisi in v kolikor nima jasne slike o tem, kako so takšne naloge financirane. S proučevanjem državnih predpisov prišli do ugotovitve, da obstaja nejasna slika o tem, katere občinske naloge so obvezne in katere neobvezne. Prav tako je predpisov, ki govorijo o nalogah občin, preveč. Pomanjkljivost pa se kaže v tem, da se Zakon o lokalni samoupravi, ki sicer določa izvirne naloge občin, ne upošteva kot krovni zakon, ki bi te naloge povezal v neko smiselno celoto. Novo razmejevanje občinskih nalog pa je uvedel tudi Zakon o financiranju občin, ki je v svojih določbah določil naloge, ki se financirajo s primerno porabo. Z analizo nalog in sredstev za njihovo financiranje na konkretnem primeru Občine Poljčane smo prišli do ugotovitve, da povprečnina, ki je izračunana iz povprečnih stroškov obveznih nalog občin, ki jih določa Zakon o financiranju občin, ni odraz dejanskega stanja in posledično privede do nesorazmerja med obveznimi nalogami občin ter sredstvi za njihovo financiranje. Trenutno veljavni sistem financiranja občin pa pozablja, da ima občinska infrastruktura rok trajanja in samo vzdrževanje ne more zagotavljati kakovosti življenja občanov. Čigava naloga so torej investicije? In čigava naloga je zagotavljanje socialne varnosti?
Ključne besede: financiranje, povprečnina, obvezne naloge, neobvezne naloge, pristojnosti občin, primerna poraba
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 897; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

45.
46.
Preseans hierarhija v zakulisju diplomatskega odra
Kristina Omahna, 2018

Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 824; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (5,45 MB)

47.
Mednarodno sodelovanje v šolstvu - program Comenius
Damjana Marn, 2015

Opis: Večletno mednarodno sodelovanje šol v programih Evropske skupnosti je te prineslo določene spremembe in učinke na sodelujoče posameznike ter celotne vključene organizacije. Na področju mednarodnega sodelovanja v podporo razvoju nacionalnega šolstva je posebna skrb usmerjena v komplementarnost mednarodnega sodelovanja s cilji sodelovanja v izobraževalnih aktivnostih Evropske unije. To konkretno pomeni, da skuša nacionalne prioritete ter politične usmeritve EU (Lizbonska strategija, proces Izobraževanje in usposabljanje 2010, Kopenhagenski proces) podpreti z vsebinskimi in strokovnimi projekti ostalih dvostranskih, regionalnih ter večstranskih povezav. V zadnjem času gre predvsem za prizadevanje, da bi slovenski šolski sistem sprejel filozofijo komparativnega pogleda na vse ključne mednarodne cilje, premike in procese na področju izobraževanja, ki bi bili podprti s primerljivimi metodološkimi pristopi v statistiki, analitiki ter raziskovanju. V nalogi je obravnavano področje mednarodnega sodelovanja, s poudarkom na področju izobraževanja. Podane so informacije o mednarodnih izmenjavah med osnovnimi šolami in jasno je, da takšne izmenjave obstajajo. Vsebina dela na začetku seznanja z mednarodnim sodelovanjem nasploh, nato pa z zgodovino, razvojem in z današnjim stanjem mednarodnega sodelovanja ter izmenjav na področju šolstva. Podrobno je obdelan evropski program Comenius, ki je del programa Vseživljenjsko učenje, kot edini program, ki ga financira Evropska unija in omogoča mednarodno sodelovanje tudi med osnovnimi šolami. Predstavljeni so primeri dobre prakse že izvedenih izmenjav med osnovnimi šolami in analizirani njihovi konkretni primeri. Izvedena je raziskava, katere ugotovitve podajo rezultate ter hkrati predstavijo izkušnje in napotke za še učinkovitejše nadaljnje delo. Rezultat nam predstavi, kakšen je odnos osnovnih šol do mednarodnih izmenjav ter katere so ključne pridobitve vključenih v mednarodne projekte programa Comenius. Raziskava nam poda pregled stanja na področju mednarodnega sodelovanja med slovenskimi osnovnimi šolami in da izhodišča za morebitne izboljšave na tem področju.
Ključne besede: mednarodno sodelovanje, šolstvo, vzgoja in izobraževanje, Comenius, globalizacija, izmenjava
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 747; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

48.
Nastanek diplomacije slovenske države - analiza spominov izbranih politikov in diplomatov
Mateja Setnikar, 2020

Opis: Magistrsko delo obravnava ključni in najpomembnejši trenutek slovenske zgodovine, to je nastanek samostojne in neodvisne države ter njene diplomacije. Vzporedno z nastankom samostojne države je bilo potrebno na novo oblikovati tudi slovensko diplomacijo, ki je pred tem delovala v okviru jugoslovanske. Kljub temu, da je bil diplomatski aparat Slovenije majhen in se je poleg tega ukvarjal s kadrovskimi, tehničnimi in finančnimi težavami, je uspel v šestih mesecih prepričati mednarodno javnost, da si Slovenija zasluži mednarodno priznanje. Slovenska diplomacija je že pred osamosvojitvijo načrtno izvajala diplomatske aktivnosti, s katerimi je iskala podporo v sosednjih državah in tudi širše. Po osamosvojitvi pa jo je čakala najtežja naloga - borba za mednarodno priznanje. Na tej poti so bili slovenski diplomati poleg svojih spretnosti odvisni od podpore tujih politikov in diplomatov, tistih, ki so odločali o tem, ali Sloveniji pravico do samoodločbe priznati ali ne. Skozi spomine tujih politikov in diplomatov, ki so po našem mnenju ključno oblikovali proces osamosvajanja Slovenije, smo predstavili njihov vpliv na nastajanje nove, mednarodno priznane države ter razloge za njihovo odločitev, da so na koncu soglasno priznali Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo.
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 1090; Prenosov: 152
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

49.
Readiness of European countries for the return of foreign fighters of the Islamic state
Sara Perković, 2019

Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 731; Prenosov: 54
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

50.
Pravni status oseb, razseljenih zaradi podnebnih sprememb
Maja Ivanc Lunder, 2019

Opis: Vedno več ljudi zapušča svoja prebivališča zaradi vremenskih razmer, nesreč ter spreminjanja okolja, ki je posledica spreminjanja podnebja. Naraščajoče vode, dezertifikacija, vedno več ekstremnih vremenskih dogodkov povzročajo migracije ljudi, ki so trenutne ali trajne. Napovedi so, da lahko do leta 2050 več sto milijonov ljudi postane trajno izseljenih zaradi poplav, suše, orkanov ter povečanja morske gladine. Naraščanje selitev zaradi okoljskih sprememb je v zadnjih desetletjih privedlo do razprav med mednarodnimi organizacijami in znanstveniki glede zaščite in statusa ljudi, ki migrirajo. Oblikovanje jasne opredelitve oseb, ki se razseljujejo zaradi podnebnih sprememb, je ključno izhodišče za mednarodno zaščito. Nastane pravna praznina za to ranljivo skupino ljudi, za katero ni splošne opredelitve, in posledično nesoglasja, koga je potrebno zaščititi ter na kakšen način. Mednarodno pravo ščiti begunce pred preganjanjem. Vrzel v mednarodni zaščiti pa nastane, ko je potrebno ščititi ljudi razseljene zaradi okoljskih dejavnikov. Obstaja soglasje o obstoju pravne vrzeli; obstaja tudi nesoglasje o sporazumih, kako bi se ta pravna vrzel zapolnila. Okoljski analitiki so že obravnavali begunca zaradi podnebnih sprememb in se zavzemali za sistem globalnega upravljanja za njegovo zaščito, vendar do sedaj neuspešno. Pravna vrzel ostaja odprta. Imamo dokaze o spreminjanju podnebja, za katerega je glavni krivec človeški faktor, ki je napravil nepopravljivo škodo na velikih ekosistemih in planetarnem podnebnem sistemu. V magistrskem delu smo ugotavljali urejenost pravnega statusa in pravne zaščite oseb, ki so jih podnebne spremembe razselile iz svojih habitatov ter z raziskovanjem prihajali do dejstev, da je to področje zelo podhranjeno.
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 1114; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh