Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Slovenija si je v vseh resolucijah, ki zadevajo znanost, zadala visoke cilje. Ali jih tudi dosega ali ne, pa se sprašujejo večinoma samo znanstveniki in zaposleni na znanstvenih institucijah in univerzah. Večine Slovencev znanost ne zanima, jemljejo jo kot oddaljen, odvečen in nepotreben element, nemalokrat kot breme v proračunu, kot dejavnost, ki jo je treba financirati, vendar od nje ni pričakovati kakšnega povratnega finančnega učinka. Znanstveniki pa večinoma ugotavljajo, da vlaganja v slovensko znanost zaostajajo za razvitimi državami in da se razmere za raziskovalno delo in raziskave kljub visokoletečim resolucijam ne izboljšujejo. Slovenski znanstveniki tako preveč časa, ki bi ga lahko kreativno uporabili za ustvarjanje presežkov, izmenjavo znanja s kolegi po svetu in sodelovanje z gospodarstvom, porabijo za reševanje vsakodnevnih eksistenčnih problemov, zaradi česar je njihovo znanje vse premalo uporabljeno v praksi. Finska je v Evropi vodilna med gospodarsko in družbeno izrazito odprtimi državami, na prodročju inovacij je že leta na prvem mestu. S svojo odprtostjo lahko na eni strani izkorišča evropski in globalni trg za vse bolj omejeno prodajo lastnih izdelkov in storitev, na drugi strani pa potenciale globalnega trga vse bolj vključuje v svoj razvoj. Na osnovi povsem praktične primerjave normativov in rezultatov, usmeritev in želja sem razložila, česa v slovenski znanosti še nismo storili, da bi se s svojimi rezultati na področju inovacij bolj približali vodilni državi v Evropi, torej Finski. Dejstvo je, da je Finska v zadnjih letih odprla dvanajst tisoč visoko kakovostnih delovnih mest in sklenila več tisoč poslov. Iz Slovenije pa je v tem času odšlo vsaj 400 mladih doktorjev znanosti. Izkušnje učinkovite Finske inovacijske politike so lahko dobra osnova za izvedbo popravkov na področju zakonodaje in financiranja inovacijske dejavnosti v slovenskem okolju.
Ključne besede: inovacijska politika, nacionalni inovacijski sistem, raziskave, razvojna politika, razvojna strategija, Obzorje 2020, Slovenija, Finska, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1209; Prenosov: 65
Celotno besedilo (935,78 KB)

Opis: Zakonska zveza in družina sta pomembna instituta, ki ju pravno varuje Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, visoke standarde pa opredeljuje tudi pravo Evropske unije. Družina je najbolj naravna in osnovna ter hkrati tudi najbolj ranljiva življenjska skupnost, zaradi česar morajo biti ukrepi države glede družinskega življenja ustrezni, da ne presežejo namena, ki mu sledijo. Država mora predpisati in izvajati le smotrne ukrepe, ki so v življenjskih situacijah pričakovani in hkrati opravičljivi. Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost in istospolna partnerska skupnost so prav tako izredno občutljive življenjske skupnosti, ki jih med seboj kreirajo odrasli, pogosto pa so vezane tudi na družinsko življenje. Zunajzakonska skupnost postaja vedno pogostejša oblika partnerske skupnosti, saj se partnerji redkeje odločajo za sklenitev zakonske zveze. Zunajzakonska skupnost prinaša pod določenimi pogoji enake pravne posledice za partnerja, nekatere pa so pridržane izrecno za zakonca. Vedno pogostejša oblika je tudi istospolna partnerska skupnost, ki pravno ni izenačena z različnospolno skupnostjo in vzbuja srdite razprave med strokovno in laično javnostjo. Po večletnih poskusih spremembe zakonodaje je bil letos sprejet Zakon o partnerski zvezi, ki se bo začel uporabljati februarja 2017 in za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Pomembno za družino in zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost in istospolno partnersko skupnost je tudi mednarodno pravno varstvo, ki ima s svojimi obsodbami držav članic veliko moč vpliva na nacionalne zakonodaje. Magistrsko delo nudi celovit pregled slovenske in evropske zakonodaje ter sodne prakse, ki je odsev trenutnih aktualnih družbenih razmer in pokaže morebitne potrebe po spreminjanju predpisov.
Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, istospolna partnerska skupnost, Ustava Republike Slovenije, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1174; Prenosov: 64
Celotno besedilo (863,62 KB)

Opis: Leta 2004 je Slovenija postala del zgodbe združevanja, solidarnosti, skupnih politik na različnih področjih ter si z vstopom, kot ena izmed držav članic Evropske unije, zagotovila lažji in hitrejši razvoj. V letu 2015 se je Slovenija kot tudi druge evropske države soočila z velikim migrantskim valom. Če ne bi bile deležne solidarnosti na ravni EU, bi bil položaj veliko težji. Veliko dejavnikov, da se razvijamo in da smo se sposobni ubraniti pred različnimi tveganji, ki bi nas lahko ogrozila, je vzporedno povezanih tudi z našimi sposobnostmi in dejstvom, ali smo toliko osveščeni in ali se zavedamo, da denar v proračun Evropske unije ne samo vplačujemo, ampak smo ga sposobni pripeljati nazaj v državni proračun. Ministrstvo za notranje zadeve je vse od leta 1999 dejavno na področju prejemanja pomoči in črpanja EU sredstev, kar je prispevalo k razbremenitvi državnega proračuna kot tudi k dvigu standardov na različnih ravneh delovanja. Izvrševanje proračuna, tako proračuna Republike Slovenije kot tudi proračuna EU, mora potekati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, preprečiti je treba vsa finančna tveganja, kar pomeni, da mora biti vzpostavljen in zagotovljen uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole. Zaščita finančnih interesov Evropske unije se začne in konča tudi v ustrezni organizacijski strukturi finančnega upravljanja in finančne kontrole vseh virov EU sredstev, ki v nadaljevanju lahko zagotovijo pravilno in smotrno porabo sredstev. Znaten del sredstev iz proračuna EU je namenskih in jih država lahko črpa le na podlagi projektov, ki jih odobri Evropska komisija. Ministrstvo za notranje zadeve finančnih sredstev iz evropskega proračuna ne prejema samodejno, temveč je višina prejetih sredstev odvisna od kvalitetno pripravljenih programov oz. projektov ter ne nazadnje tudi uspešne vsebinske in finančne implementacije.
Ključne besede: finančno upravljanje, državni proračun, evropska sredstva, nadzor, Ministrstvo za notranje zadeve, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1258; Prenosov: 79
Celotno besedilo (2,11 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je analizirati delo inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v Sloveniji ter izdelati predloge za njihovo boljšo učinkovitost. V Sloveniji so postopki pridobivanja dovoljenj na področju okolja in prostora predolgi, ker Agencija RS za okolje (ARSO) ne upošteva zakonsko določenih rokov za izdajo dovoljenj. To je razvidno iz kršitev, ki jih zaznavajo inšpekcijske službe. Inšpekcija za okolje in prostor še nima posebnega pravnega okvira za svoje delovanje, ampak so njene pristojnosti razdrobljene med več pravnih aktov. Za ponazoritev učinkovitosti inšpekcijskih služb za okolje in prostor v Sloveniji so v magistrskem delu podani kazalniki učinkovitosti, ki zajemajo stroškovno učinkovitost, rešenost zadev in pravilnost odločitev v rešenih zadevah. Poleg tega je bila izvedena tudi analiza avstrijskega in italijanskega inšpekcijskega sistema. Na podlagi analize in intervjujev z inšpektorji Inšpektorata RS za okolje in prostor so podani predlogi za izboljšanje učinkovitosti. Predlog, ki bi ga bilo treba odobriti v najkrajšem možnem času, je, da bi dali inšpektorjem večja pooblastila za kaznovanje kršiteljev.
Ključne besede: inšpekcijske službe, nadzor, varstvo okolja, okoljska zakonodaja, industrijsko onesnaževanje, ravnanje z odpadki, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1299; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: v radijske programe. Glasbene kvote so predmet spora med zagovorniki in nasprotniki že desetletja, vse tja od prve uvedbe v začetku tega tisočletja. Spor pa ni nekaj, kar bi bilo samo slovensko, prav v vseh državah, kjer so uzakonjene kvote, potekajo burne polemike o smiselnosti le-teh. Z vsako spremembo pa se zdi, da se prepad med zagovorniki in nasprotniki samo povečuje: medtem ko glasbeniki trdijo, da bo brez kvot slovenska glasba z leti propadla, in se politiki sklicujejo na nacionalno identiteto, pomembnost slovenske besede in spodbujanje slovenske ustvarjalnosti se na drugi strani lastniki radijskih postaj in glasbeni uredniki pritožujejo nad prevelikim posegom v uredniško svobodo, nad uničevanjem radijske krajine, nad preveliko regulacijo programski vsebin, ki vodijo radio, v teh težkih časih, ko se spreminja medijska krajina zaradi interneta, socialnih omrežij in streaming servisov, v vse bolj obrobno področje vpliva na potrošnike glasbe. Polemike o smiselnosti kvot so se iz malih bitk med posameznimi aktivisti znotraj glasbene scene na eni in nekaterih radijcev na drugi strani v preteklosti prelevile v pravo vojno med dvema gospodarskima panogama, glasbeno in radijsko industrijo, ki sta vsaka na svojem bregu. Vse skupaj je problematično, ker se nekaterih učinkov na kratek rok ne da izmeriti, saj ne obstajajo kazalci za boljšo ali slabšo glasbo, tako da je težko zaključiti, ali se kvaliteta slovenske glasbe zaradi kvot izboljšuje, ob poplavi glasbe, ki jo je omogočila relativno poceni, vsakomur dostopna snemalna tehnika, pa se tudi na večjo ali manjšo količino glasbe ne moremo opreti. Edini relevantni podatki so analize dogajanja na glasbenem in radijskem trgu v državah, ki imajo kvote in se s problematiko ukvarjano že več let, nekatere tudi desetletij. Edino, kar je skupno vsem državam, ki imajo kvote že desetletja, je težnja glasbene in radijske industrije, da se najde način, kako sistem obiti, ga zlorabiti, zmanipulirati ali izkoristiti sebi v prid, pri tem pa je nacionalna glasba po navadi bolj žrtev kot pa privilegiranka. Seveda pa tukaj ne smemo pozabiti tudi na politike, ki jim je trkanje po prsih z domačo besedo in zaščito kulturnih vrednot naroda vedno priročna gesta za nabiranje političnih točk. V pričujoči nalogi poskušam predstaviti zgodovino radia in radijskih kvot, pregledati sisteme kvot po drugih državah, predvsem Evrope, pa tudi nekaterih svetovnih glasbenih velesil, in vzroke zaradi katerih je prišlo do spreminjanja medijske zakonodaje v zadnjem letu. Sprejem sprememb in popravkov medijske zakonodaje v delu, ki določa višino in način implementacije kvot v slovenske radijske programe, je bil po besedah predlagateljev nujen predvsem zaradi odprave zlorab dosedanje ureditve. Dobršen del naloge je namenjen predstavitvi problemov, s katerimi se srečujejo glasbeni uredniki pri implementaciji problemov, na katere so radii opozarjali, pa jih zakonodajalec ni upošteval, predvsem pa dejanske številke predvajanj slovenske glasbe na radijskih programih pred in po uvedbi. Predstavljene so možne zlorabe obstoječega sistema in predvsem posledice, ki jih bodo kvote dolgoročno glede na izkušnje iz tujine imele na slovenski radijski trg in slovensko glasbeno ustvarjalnost.
Ključne besede: glasbeni programi, slovenska glasba, radijski trg, radijske postaje, Zakon o medijih, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1521; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,27 MB)