Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


61 - 70 / 906
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
(Ne)zaupanje v ukrepe digitalizacije in umetno inteligenco pri razvoju javne uprave : magistrsko delo
Alenka Senica, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pregled stanja digitalizacije s poudarkom na raziskovanju stopnje zaupanja v digitalne storitve in javno upravo. V letu 2020 se je izteklo desetletno obdobje, za katero je Evropska komisija s sprejeto Digitalno agendo napovedala pospešen razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Uresničitev Digitalne agende naj bi vsem državljanom Evrope zagotavljala varno uporabo spletnih storitev, dostopnost do interneta, možnost uporabe spletnih storitev, IKT-storitev, čezmejnih storitev, izboljšanje digitalne pismenosti, razvoj inovacij in novih storitev, povečanje digitalne pismenosti in uporabe e-storitev (e-uprava, e-bančništvo, e-zdravje). Namen magistrskega dela je predstavitev in pomen digitalizacije ter prikaz stanja digitalizacije in stopnje uporabe digitalnih storitev v Sloveniji, v primerjavi z ostalimi državami, članicami Evropske unije. Prvi del raziskovanja obsega pregled in primerjavo stanja digitalizacije na področju povezljivosti, človeškega kapitala, digitalnih javnih storitev, e-uprave, 5G in umetne inteligence. Stanje kazalnikov za Slovenijo se bo primerjalo s stanjem kazalnikov za še štiri izbrane države, članice Evropske unije, in sicer: Dansko, Finsko, Nemčijo in Portugalsko. Prvi del raziskovanja se bo zaključil s povzetki ugotovitev in s primeri dobrih praks, ki bi jih lahko povzela Slovenija, če bi se želela postaviti na zemljevid vodilnih digitalnih držav na svetu. Drugi, osrednji del magistrskega dela zajema anketno raziskavo, v kateri se bo raziskalo povezavo med stopnjo zaupanja uporabnikov v digitalizacijo ter razloge za (ne)uporabo digitalnih javnih storitev. Preverila se bo pogostost uporabe internetnih storitev v povezavi s stopnjo zaupanja v digitalne javne storitve. V zaključnem delu bodo povzeti izsledki rezultatov ankete o stopnji zaupanja v digitalne storitve in uporabo e-uprave. Sledi napoved razvoja digitalizacije v naslednjem desetletju in napoved razvoja 5G, skupaj z varnim in moralno sprejemljivim uvajanjem umetne inteligence v vse dejavnosti javnega in družbenega življenja. Na podlagi raziskovalnega dela bodo na koncu podani koristni predlogi za bolj zaupanja vredno, bolj odprto in na splošno bolj uporabno e-upravo v Sloveniji.
Ključne besede: digitalizacija, e-uprava, javna uprava, digitalne javne storitve, umetna inteligenca, (ne)zaupanje v javno upravo, Digitalna agenda, 5G
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2022; Ogledov: 797; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

62.
Vpliv letne ocene na motiviranost pri delu pravosodnega policista : magistrsko delo
Miro Rožman, 2022, magistrsko delo

Opis: Delovna uspešnost je dosežek dela, ki ga v delovnem okolju dosegajo zaposleni. Lahko jo merimo, pri javnih uslužbencih jo ocenjujemo, kar je veliko bolj subjektivno od merjenja. Namen ocenjevanja delovne uspešnosti javnega uslužbenca je spodbujanje kariere, uvrščanje le-tega na ustrezno delovno mesto in ocena potrebe po dodatnem izobraževanju. Ustrezna ocena zaposlenega dodatno vzpodbudi in motivira pri delu, odločevalcem pa omogoči, da dobrega delavca primerno nagradijo. Magistrsko delo zajema pregled domače in tuje strokovne literature, ki omogoča vodilnim kadrom v javni upravi vpogled v pomen motiviranja in zadovoljstva javnih uslužbencev pri delu. V magistrskem delu sem odgovoril na vprašanja, ali je bil namen zakonodajalca, ob sprejemanju zakonodaje o ocenjevanju dela javnih uslužbencev, predvsem plačilo za opravljeno delo. Je ob načinu izvajanja ocenjevanja lahko pričakovati, da so javni uslužbenci (mednje spadajo tudi pravosodni policisti) ob odlični oceni dela v preteklem letu bistveno bolj motivirani za delo v prihodnje? Na podlagi analize pridobljenih podatkov ugotavljam, da letna ocena, ki jo vsako leto prejmejo pravosodni policisti, ni odraz kakovosti dela večine njih. Distribucija ocen se ne izvaja po načelih in zamislih zakonodajalca. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika, v neformalnih pogovorih s sodelavci in z metodo neposrednega opazovanja ugotavljam, da jih letna ocena, ki v bistvu ocenjuje njihovo delo v preteklem letu, ne motivira za delo v prihodnje. Prikaz vzročne povezanosti med letno oceno in motiviranostjo javnega uslužbenca pomembno vpliva na odločitve o spremembi ali dopolnitvi zakonodaje, ki ureja to področje, in posledično pripravi ukrepov za izboljšanje sistema ocenjevanja in nagrajevanja delovne uspešnosti. Ugotovitve raziskave bodo na voljo vodstvu slovenskih zavodov za prestajanje kazni zapora. Uporabnost rezultatov vidim tudi pri javnih uslužbencih v primerljivih organih.
Ključne besede: ocena delovne uspešnosti, napredovanje, motivacijski dejavniki, motivacija, javni uslužbenec, pravosodni policist
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2022; Ogledov: 758; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

63.
Priznanje držav v Republiki Sloveniji : primer Kosova in Palestine
Tea Prah, 2022, ni določena

Opis: Magistrsko delo obravnava državo kot subjekt mednarodnega prava. Podrobneje preuči proces njenega nastanka in priznanja kot osrednjega koncepta, s poudarkom na postopku priznanja držav v Republiki Sloveniji. Z opisno metodo smo sprva predstavili vse kriterije, ki so potrebni za nastanek države po mednarodnem pravu ter opredelili ključni teoriji, ki se uporabljata v doktrini priznanja držav. Ob tem smo ugotavljali povezavo med priznanjem državnosti in vlade ter načelom pravice naroda do samoodločbe. S pomočjo deskriptivne metode smo obrazložili postopek priznanja držav v Republiki Sloveniji, nato pa smo z uporabo primerjalne metode raziskali ureditev tega vprašanja v nekaterih drugih državah ter te ugotovitve primerjali z ureditvijo pri nas. Izbrali smo dve študiji primera in z uporabo zgodovinske metode sprva orisali njuno ozadje. Priznanje Kosova kot neodvisne in suverene države v Republiki Sloveniji smo predstavili kot primer dobre prakse priznanja, kjer je bil postopek priznanja opravljen v skladu z ustaljeno prakso. V drugem primeru, ko je šlo za poskus priznanja Palestine, pa postopek priznanja ni potekal ustaljeno in tudi po številnih poskusih ni uspel. S pomočjo induktivne metode smo konkretne rezultate raziskovanja na podlagi študije omenjenih primerov posplošili in dokazali, da razlogi za neuspele poskuse priznanja, v konkretnem primeru Palestine, niso le vsebinske in politične narave, temveč deloma tudi tehnične in izhajajo iz pomanjkljivega načina ureditve postopka, predvsem pa neupoštevanja ustaljene prakse, ki ji Republika Slovenija sledi pri postopku priznanja novih držav.
Ključne besede: mednarodno pravo, nastanek države, postopek priznanja, Belgija, Francija, Nemčija, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2022; Ogledov: 664; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (932,39 KB)

64.
Varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb : magistrsko delo
Goran Narić, 2022, magistrsko delo

Opis: Pravica do varstva osebnih podatkov kot ena od temeljnih človekovih pravic izvira iz Ustave Republike Slovenije. Pripada vsakomur ne glede na njegov položaj. Zbiranje in obdelava morata biti določena z zakonom. Vsak ima možnost, da se seznani z zbiranjem njegovih osebnih podatkov in zahteva sodno varstvo v primeru zlorabe. Skozi magistrsko delo nazorno prikažemo razvoj pravice do varstva osebnih podatkov in ključno vlogo mednarodnih organizacij pri tem. Poudarek skozi celotno delo je posvečen številnim primerom, ki so pomembno vplivali na razvoj in zavarovanje pravice, tako pred Evropskim sodiščem za človekove pravice kot v ključnih primerih pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Podrobneje si ogledamo vpliv prava Evropske unije kot lastne veje prava, ki se zaradi svoje specifičnosti loči od mednarodnega prava in v okviru nacionalnih pravnih redov nastopa kot nadnacionalno pravo. Pomemben vpliv pri razvoju evropskega prava igra Sodišče Evropske unije, kjer si ogledamo pomembnejše sodbe, ki so vplivale na razvoj in krepitev evropskega prava. V zadnjem delu pod drobnogled vzamemo pravno urejenost varstva osebnih podatkov zaprtih oseb v naši državi in primerjamo pravno urejenost področja z državo, ki ima veliko daljšo tradicijo varovanja osebnih podatkov (Nemčijo) ter nekdanjo skupno državo (Hrvaško), ki je kot zadnja članica vstopila v evropsko integracijo in se podvrgla njenemu pravnemu redu.
Ključne besede: ustavno varstvo, načelo zakonitosti, mednarodno pravo, evropsko pravo, varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2022; Ogledov: 792; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (677,98 KB)

65.
Elektronsko vlaganje zahtevkov za refundacijo in izplačilo nadomestil : magistrsko delo
Agata Maselj, 2022, magistrsko delo

Opis: Elektronsko vlaganje zahtevkov za refundacijo nadomestil je delodajalcem omogočeno preko državnega informacijskega sistema SPOT. Refundacijski zahtevki se lahko vložijo preko sistema SPOT z neposrednim vnosom podatkov v elektronski obrazec na spletnem portalu SPOT, ali preko spletnega vmesnika, ki omogoča prenos podatkov iz uporabnikovega sistema za obračun plač na zahtevek za refundacijo in njegovo pošiljanje preko sistema SPOT na ZZZS. Za samostojne zavezance in fizične osebe pa elektronsko vlaganje vlog za direktno izplačilo nadomestil ni omogočeno, zato bo potrebna nadgradnja sistema, ki bo prispevala k še večji uporabi elektronskega načina vlaganja in odpravi administrativnih ovir. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in opisali postopke za uveljavljanje pravice do nadomestil plače med začasno zadržanostjo od dela. Podrobneje je predstavljeno ročno in elektronsko vlaganje refundacijskih zahtevkov za nadomestila plač preko portala SPOT in vlaganje individualnih zahtevkov. V empiričnem delu je bila izvedena analiza vloženih zahtevkov za refundacije in identificirane prednosti oziroma pomanjkljivosti elektronskih zahtevkov v primerjavi z navadnimi zahtevki. Prav tako smo na podlagi analiz prikazali dopolnitve oziroma nadgradnje sistemov. Izvedena analiza postopkov vlaganja zahtevkov in praktične izkušnje uporabnikov so nas pripeljali do ugotovitve, da bo nadgradnja sistema prispevala k odpravi administrativnih ovir za vlagatelje in prinesla prednosti vsem udeležencem v procesu.
Ključne besede: elektronsko vlaganje, zahtevki za nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, nadgradnja sistemov, administrativne ovire, državni informacijski sistem SPOT
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2022; Ogledov: 719; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

66.
Vpliv mednarodnega prava na pravice posameznikov : magistrsko delo
Nastja Lovrec, 2022, magistrsko delo

Opis: Sodobno mednarodno pravo se v veliki meri razlikuje od klasičnega. Ne ureja namreč zgolj odnosov med njegovimi izvornimi subjekti, temveč vpliva tudi na položaj posameznikov, ki dobivajo v okviru mednarodne skupnosti vedno večjo vlogo. Najpomembnejši vir mednarodnega prava so mednarodne pogodbe, ki se lahko, kolikor nacionalne ustave to dopuščajo, v notranjih pravnih redih uporabljajo neposredno. Neposredna uporabljivost mednarodnih pogodb je odvisna od pristopa, ki ga je posamezna država povzela glede vključevanja mednarodnih pravnih aktov v domače pravo. 8. člen Ustave Republike Slovenije določa, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, kar pa še ne pomeni, da so določila vseh mednarodnih pogodb tudi neposredno izvršljiva pred domačimi sodišči pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov. V magistrskem delu sem raziskovala problematiko neposredne uporabljivosti mednarodnih aktov, pri čemer sem na primeru naključno izbranih dokumentov (Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Splošne deklaracije človekovih pravic) ocenjevala, kakšen položaj le-ti zasedajo v notranjem pravnem redu Republike Slovenije, ter ugotavljala, ali so neposredno uporabljivi in ali vsebujejo takšne določbe, ki so pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov izvršljive tudi pred domačimi sodišči.
Ključne besede: mednarodno pravo, mednarodnopravna subjektiviteta posameznika, odgovornost posameznika na mednarodni ravni, mednarodne pogodbe, Konvencija MOD št. 158, Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, neposredna uporabljivost, neposredna izvršljivost
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2022; Ogledov: 739; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (712,87 KB)

67.
Model javno-zasebnega partnerstva uvajanja e-mobilnosti v Mestni občini Kranj : magistrsko delo
Vid Krčmar, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja uvajanje e-mobilnosti v MOK. Za izvedbo projekta e-mobilnosti so potrebna finančna sredstva in ob pomanjkanju javnih sredstev v javnem sektorju se v sklopu javno-zasebnega partnerstva vključi zasebni partner s finančnim vložkom. Javno-zasebno partnerstvo predstavlja sodelovanje med javnim in zasebnim partnerjem s ciljem, da bi zadovoljili javni interes. Namen in cilj magistrskega dela je preveriti, ali je uvajanje e-mobilnosti po modelu javno-zasebnega partnerstva v MOK učinkovito in v javnem interesu. V teoretičnem delu magistrskega dela smo s pomočjo opisne, zgodovinske in primerjalne metode predstavili pojem, pomen in pravno ureditev javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji. Predstavili smo tudi zgodovino razvoja javno-zasebnega partnerstva ter ureditev le-tega v državah EU. Na področju javno-zasebnega partnerstva smo opisali tudi temeljna načela in oblike javno-zasebnega partnerstva. S pomočjo razlagalne, primerjalne, statistične in metode analize vsebin smo v drugem delu magistrskega dela predstavili stanje e-mobilnosti v EU in v Sloveniji. V magistrskem delu smo preverjali izvedeni model javno-zasebnega partnerstva kot učinkovit v obliki sodelovanja med javnim in zasebnim partnerjem in s ciljem, da je projekt v javnem interesu. V raziskovalnem delu smo na podlagi študije primera projekta e-mobilnosti v MOK, ki je bil izveden v MOK, predstavili in preverili učinkovitost uvedbe le-tega. V sklopu raziskovalnega dela smo opravili tudi empirični del raziskave v obliki intervjuja. Intervju smo opravili z deležniki, ki vsak dan uporabljajo storitve e-mobilnosti iz projekta e-mobilnost v MOK. Na podlagi normativne, izkustvene in metode opazovanja z neposredno udeležbo smo v zaključku prikazali možnost razvoja in nadgradenj obstoječega modela e-mobilnosti v MOK.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, Mestna občina Kranj, javni partner, zasebni partner, e-mobilnost
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2022; Ogledov: 701; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

68.
Učinkovitost omejevalnih ukrepov Evropske unije za preprečevanje kibernetskih napadov : magistrsko delo
Anamarija Klemenčič, 2022, magistrsko delo

Opis: Kibernetski napadi v zadnjih letih predstavljajo vse večji globalni problem, zato je Evropska unija leta 2019 sprejela omejevalne ukrepe za preprečevanje kibernetskih napadov, s katerimi skuša omejiti nevarnost kiberkriminala v državah članicah. Magistrsko delo opredeljuje problematiko kibernetskih napadov na območju Evropske unije in skuša na podlagi različnih raziskovalnih metod določiti učinkovitost omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija sprejela zoper kibernetske napade. Teoretični del magistrskega dela posega predvsem po zgodovinski in deskriptivni metodi ter definira osnovne pojme in prikaže razvoj oziroma nastanek kibernetskih napadov in omejevalnih ukrepov v Evropski uniji. V raziskovalnem delu pa so z normativno analizo proučeni sekundarni pravni akti (s poudarkom na omejevalnih ukrepih), sprejeti za ohranjanje kibernetske varnosti. S primerjalnopravno metodo sta analizirana pravna sistema Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije na področju izvajanja omejevalnih ukrepov Evropske unije. Na koncu so določeni kriteriji oziroma merila, ki so v pomoč pri iskanju odgovora na ključno raziskovalno vprašanje. Ugotovitve glede učinkovitosti oziroma možnih izboljšav omejevalnih ukrepov Evropske unije so zbrane, predstavljene in ovrednotene v zaključku. Na podlagi izbranih meril je ugotovljeno, da omejevalni ukrepi Evropske unije vsebujejo nekatere pomanjkljivosti in nepopolnosti. Največji problem je izvajanje omejevalnih ukrepov v državah članicah, saj še vedno nista zagotovljena ustrezen nadzor in sodelovanje med državami članicami. Težave pa se pojavljajo tudi pri zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva. V prihodnje bo zato treba graditi na izboljšanju pravnih aktov s slogovnega, pravnega, političnega in predvsem praktičnega vidika, kar lahko dosežemo z nadaljnjimi analizami in diskurzi. Magistrsko delo prispeva k nadgrajevanju in razvoju pravnih aktov Evropske unije in njihovemu učinkovitejšemu izvajanju. Raziskava lahko ključno prispeva k razumevanju nujnosti omejevalnih ukrepov za preprečevanje kibernetskih napadov, saj je področje kiberkriminala v pravni literaturi še dokaj neraziskano. Delo želi opozoriti na preteče kibernetske grožnje (npr. kibernetski terorizem in kibernetsko vojskovanje) in graditi na učinkovitosti sredstev, ki preprečujejo te grožnje.
Ključne besede: kibernetski napad, informacijski sistem, kibernetski kriminal, kibernetska varnost, Evropska unija, omejevalni ukrepi, skupna zunanja in varnostna politika
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2022; Ogledov: 686; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1018,70 KB)

69.
Krepitev odpornosti proti stresu na delovnem mestu v občinski upravi : magistrsko delo
Ana Jurjevčič, 2022, magistrsko delo

Opis: Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je pomembna z vidika posameznikovega profesionalnega uspeha kot tudi z vidika osebnega uspeha. Zdravi zaposleni so koristni za organizacijo, zato bi morala biti skrb za zdravo in urejeno delovno okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo in krepijo svoje zdravje, v katerem je vzpostavljena dobra komunikacija med vsemi zaposlenimi, in kjer je omogočena ustvarjalnost in spontanost zaposlenih, del vsakdanjih prizadevanj vsake organizacije. Zaposleni na delovnem mestu preživijo vsaj 8 ur na dan, zato je pomembno, da se tam dobro počutijo, s čimer se doseže večje zadovoljstvo, boljša motiviranost, produktivnost in učinkovitost zaposlenih. Zdrava delovna mesta lahko pripomorejo k boljšemu poslovanju organizacije, zato je spodbujanje zdravih delovnih mest smiselno, saj prinaša prednosti tudi za delodajalce. Največ stresnih situacij doživimo ponavadi v svojem delovnem okolju, saj tam preživimo skoraj več časa kot v svojem domačem okolju, zato je tudi pojav stresa na delovnem mestu pogostejši. Stres je sestavni del našega življenja, zato se mu ne moremo povsem izogniti. Pri obvladovanju stresa lahko organizacije pomagajo zaposlenim na način, da uvedejo strategije za spreminjanje delovnega okolja, s katerimi bi zmanjšale jakost stresorjev v delovnem okolju. Z uvedbo promocije zdravja na delovnem mestu, katere bistvo je vključenost vseh zaposlenih v sam proces ter upoštevanje njihovih potreb glede organizacije dela in njihovega delovnega mesta, organizacija lahko izboljša svoje delovanje. Pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu si organizacije pomagajo z izdelavo programa promocije zdravja na delovnem mestu, ki vsebuje ukrepe/aktivnosti ter način spremljanja in vrednotenje le-tega in na podlagi katerega je mogoče izboljšati zdravje in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.
Ključne besede: zdravje, stres, organizacija, delovno okolje, delovno mesto, strategije za krepitev odpornosti proti stresu, promocija zdravja na delovnem mestu
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2022; Ogledov: 723; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

70.
Ana Celjska, poljska kraljica – vladarka In diplomatka : (študija primera)
Maja Iskra, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava poljsko kraljico Ano Celjsko kot vladarko in diplomatko. Ana Celjska je bila zgolj zaradi svojega piastovskega porekla poročena s poljskim kraljem Vladislavom II. Jagielom in je tako predstavljala prvo kraljico s slovenskega ozemlja. Dinastična poroka je dvignila Celjske grofe v evropsko elito, Ana pa je bila preko vloge kraljice vključena v ekonomsko in politično dogajanje srednjeveškega časa. Bila je vnukinja Kazimirja III. Velikega, kraljica, vladarka, mati poljske prestolonaslednice in kraljeva zaupnica. V času svoje vladavine je nastopala kot velika nasprotnica nemškega viteškega reda, pomembnega diplomatskega akterja, in bila priprošnjica svojega ljudstva ter cerkvena pokroviteljica. Magistrsko delo prikazuje življenje Ane Celjske preko najpomembnejših nalog ženske višjega stanu: poroke, kronanja in rojstva hčerke. Zaradi pomankanja verodostojnih zgodovinskih virov, svojega kratkega življenja ter zasenčenosti s sodobnicami, predvsem Barbaro Celjsko, Ana Celjska do danes ni našla primernega mesta v slovenski zgodovini. Kljub temu lahko rečemo, da je posredno vplivala na mednarodno družbo in nastajajoče družbene spremembe. Kraljice so vedno stale v središču diplomatskega protokola in bile nepogrešljive za močno monarhijo. Pogosto so sicer stale v ozadju odločitev svojih mož, saj jim diplomacija kot moška domena ni dopuščala večje uveljavitve. Kljub vsemu pa so kraljice z zavzemanjem za dinastično identiteto, načinom vzgoje otrok, ohranjanjem svojih kultur in običajev v tujih deželah sooblikovale in razvijale diplomatski jezik. S študijo primera Ane Celjske smo ugotovili, da so bile vse njene naloge med seboj povezane in prepletene. Njeno diplomatsko delovanje najdemo tako v predstavljanju, pogajanjih, zaščiti interesov podložnikov, promociji ekonomsko-kulturnih odnosov, kakor tudi pri sodelovanju ob sprejemanju političnih odločitev. Na podlagi njenega delovanja jo lahko označimo kot vladarko in diplomatko.
Ključne besede: srednji vek, nemški viteški red, križarske vojne, Celjski grofje, Ana Celjska, Vladislav II. Jagielo, kraljica
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2022; Ogledov: 653; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.79 sek.
Na vrh