Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: islam, muslimani, Evropska unija, šeriatsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4911; Prenosov: 237
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Pričujoče magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.V uvodu so predstavljeni tematika in predmeti raziskovanja ter opredelitve namenov in ciljev magistrskega dela. Opredeljene so tudi raziskovalne metode, s pomočjo katerih so bile testirane hipoteze. V naslednjem poglavju so opisani temeljni pojmi, s katerimi smo se srečevali preko celotnega dela, ter pojasnila, kaj so podnebne spremembe in kako vplivajo na okolje in na nastanek naravnih nesreč.V nadaljevanju so prikazane najpogostejše naravne nesreče v Sloveniji. Poudarek je na razlagi značilnosti žleda, zaradi katerega je bil pozimi leta 2014 velik del Slovenije brez električne energije in je Slovenija zaprosila Evropsko unijo za humanitarno pomoč, kasneje pa še Strukturni sklad Evropske unije za finančno pomoč. V četrtem poglavju je predstavljeno delovanje državnih organov v okviru nacionalno varnostnega sistema, ki delujejo na področju ukrepanja ob naravnih nesrečah, s poudarkom na zaščiti in reševanju v Sloveniji, ter vlogi županov ob naravnih nesrečah. Delovanje družbeno koristnih organizacij, ki sodelujejo pri ukrepanju ob naravnih nesrečah, je prikazano v naslednjem poglavju. Poudarek prikaza je na nastanku in delovanju Rdečega križa Slovenije in Prostovoljnih gasilskih društev.V šestem poglavju je pozornost usmerjena na pomen in vpliv različnih mednarodnih humanitarnih organizacij pri sodelovanju na področju nudenja humanitarne pomoči v primeru naravnih nesreč. Prikazano je delovanje Evropske unije in njenega generalnega direktorata za humanitarne zadeve ter Mehanizem Evropske unije za zaščito in reševanje. V nadaljevanju je opisano delovanje nevladne mednarodne humanitarne organizacije v primeru odziva na naravno nesrečo ter predstavitev delovanja Rdečega križa Nove Zelandije ob potresih v Canterburyiju in Christchurchu. Vremensko dogajanje v Sloveniji v zadnjem tednu januarja in prvem tednu februarja 2014 je kronološko prikazano v osmem poglavju. Takrat je Slovenijo prizadel močan žled in povzročil ogromno škodo v gozdovih, komunikacijsko-informacijskih sistemih ter elektroenergetskem sistemu ter odrezal nekatere kraje od sveta za več dni. Prikazane so tudi posebnosti takratnega stanja in dogajanja v Sloveniji ter kako so se državni organi in družbeno koristne organizacije odzvale na to naravno nesrečo.Rezultati raziskave, ki je bila opravljena med tremi ciljnimi skupinami, ki so bile udeležene v žledu leta 2014, ter primerjave med vzorci, so analizirani in predstavljeni v devetem poglavju.V zaključnem delu so povzete vse temeljne sklepne ugotovitve celotnega dela ter na osnovi predhodnih poglavij preverjene hipoteze in podani predlogi za izboljšanje delovanja državnih organov in družbeno koristnih organizacij v primeru naravnih nesreč.
Ključne besede: žled, nesreče, državni organi, Slovenija, humanitarna pomoč, podnebne spremembe, mednarodno sodelovanje
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4809; Prenosov: 190
Celotno besedilo (7,33 MB)

Opis: Socializem je prehodno obdobje v humano družbo, v kateri clovek ne bo izkorišcal cloveka, v kateri bo posameznik prost državnih vezi, v kateri bo popolnoma užival ekonomske in politicne pravice. Toda, v povojnem realsocialisticnem obdobju na Slovenskem se je izmalicila socialisticna ideja o clovekovi svobodi in družbenem življenju. Z uveljavitvijo partijskega politicnega monopola in ideologizacijo družbenega življenja so bile pod prisilo državnega aparata onemogocene clovekove svobošcine. Vsaka oblika svobodnega izražanja drugace mislecih »sovražnikov ljudstva« je bila brutalno teptana. Naceto je bilo clovekovo dostojanstvo. Za socializem znacilno dvigovanje cloveških vrednot na višjo raven je bilo jugoslovanskim oblastem nesprejemljivo vodilo. Pod okriljem »socialisticne demokracije« je državni aparat do tranzicijskih let dušil svobodoljubna hotenja, predvsem še nazore razumnikov (Edvard Kocbek, Franc Jeza…) o resnicni demokraciji. Kot oster kritik totalitarizma je Franc Jeza zagovarjal nacela demokracije, pluralizma in slovenske neodvisnosti. Dolg do cloveka, ki je v totalitarnih casih budil vero naših ljudi v samostojno Slovenijo, ostaja moralno neporavnana obveza. O razsežnosti njegovih misli, ki so se udejanjala ob nastajanju slovenske države, bo še spregovorila zgodovina.
Ključne besede: demokracija, Franc Jeza, Dolomitska izjava, Osvobodilna fronta
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4633; Prenosov: 145
Celotno besedilo (777,41 KB)

Opis: Nacionalna varnost obvaruje vse prebivalce določene države, da slednji izpolnjujejo in dosegajo svoje lastne cilje brez omejitev. V Republiki Sloveniji za varnost prebivalcev skrbijo različne institucije, med katerimi obstaja stalno sodelovanje in zaupanje. V tej nalogi so predstavljene naloge policije iz tehničnega vidika zagotavljanja varnosti kot tudi iz pravnega vidika. Pri zagotavljanju varnosti in tudi nacionalne varnosti je potrebno razumeti vire ogrožanja. Med te vire ogrožanja spadajo terorizem, nedovoljene dejavnosti na področju konvencionalnega orožja, orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije, organiziran kriminal, nezakonite migracije ter dejansko tudi naravne katastrofe, ki so v Sloveniji vedno bolj pogoste. Naloga se osredotoča na preučevanje policije v sistemu nacionalnega sistema iz pravnega vidika in razumevanje zakonov, podzakonskih predpisov, uredb in pravilnikov. Pomembno je tudi razumevanje nacionalne varnosti na področju javnega reda in miru, na področju cestnega prometa ter na področju zatiranja kriminalitete. Policija pa ne opravlja samo kurativnega dela, ampak je pomembna naloga tudi preventivno delo, ki zajema osveščanje prebivalstva in spodbujanje družbe k sodelovanju s policijo.
Ključne besede: nacionalna varnost, policija, zakonski predpisi
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4349; Prenosov: 192
Celotno besedilo (920,92 KB)

Opis: Raziskava je osredotočena na razvoj javno zasebnega modela financiranja inovacij za trajnostni razvoj pametnih občin. Podan je zgoščen pregled pomembnih raziskav na področju financiranja trajnostnega razvoja občin in inovacij. Problematike financiranja javnih storitev, ki je resno ogrozila ne samo razvoj novih projektov temveč tudi obstoječe, ni mogoče več reševati samo z razmeroma dobro koncipiranimi pravili in številnimi programi EU, ne da bi lokalnim skupnostim zagotovili model, ki bi odpravil njihove težave z idejami, pripravo in prijavo trajnostno naravnanih projektov ter njihova prizadevanja usmeril v drugačne načine financiranja, brez katerih razvoja občin ne bo mogoče zagotoviti. Kritično so analizirani najpomembnejši modeli inoviranja, pri čemer je za obravnavano področje najprimernejši hibridni model odprtih inovacij in faznega inovacijskega procesa. Dosedanje raziskave kažejo, da je organizacija inoviranja ključno odvisna od financiranja, glavni problem slovenske ureditve lokalne samouprave pa ni v razdrobljenosti občin, temveč v nepovezanosti in nesodelovanju akterjev. Oba modela inoviranja (klasični in odprti) sta dokazala učinkovitost v gospodarstvu. Ovrednotili smo njun pomen za uporabo v lokalnih skupnostih, pri čemer smo izhajali iz nujnosti analogije med pametnimi mesti in pametnimi občinami. Poudarek trajnostnega razvoja pametnih mest je z vidika koncentracije prebivalstva razumljiv, vendar pa so razvojne naloge v manjših občinah enako kompleksne. Razlika je le v manjšem in obvladljivejšem procesu, nikakor pa ne v pomembnosti ali potrebi izvajanja razvojnih nalog. V empiričnem delu smo izvedli anketo med občinami v Republiki Sloveniji in imeli 24-odstotni odziv občin, v katerih živi petina slovenskega prebivalstva. Podatki so nam omogočili vpogled v obdobje 2005–2012, anketna vprašanja pa so zajela število in vrednost projektov po vrsti financiranja, število strokovnih sodelavcev, zadolženih za pridobivanje sredstev za investicije iz programov EU, ter njihovo izkušenost, število in vrednost projektov s kakršnokoli obliko javno zasebnega partnerstva, deleže veljavnih koncesij podjetjem v večinski zasebni lasti, število investicijskih projektov, pri katerih je občina nastopala kot eden od partnerjev ter delež teh projektov. Za več kot 230 spremenljivk smo izdelali frekvenčno analizo in opisno statistiko. Ugotovili smo, da so po mnenju občin najpomembnejše produktne inovacije, sledijo jim procesne, organizacijske in marketinške. Občine so zelo slabo izkoristile možnost preoblikovanja obstoječih javnih podjetij. Z analizo variance smo testirali signifikantnost razlik v poprečjih spremenljivk, ki se nanašajo na število, vrednost ali delež projektov z različnimi načini financiranja. Kot možne vplivne faktorje smo uporabili regijo, število strokovnih sodelavcev, število izkušenejših sodelavcev, izkušnje občin z javno zasebnim partnerstvom, sodelovanje z drugimi občinami, izobrazbeni nivo strokovnih sodelavcev ter izkušnje z inovacijami. Skupno je bilo preskušeno 200 hipotez, za vsako leto posebej. Vplivi izbranih faktorjev v obravnavanem obdobju najpogosteje variirajo iz leta v leto. Razložili smo možne vzroke za različno moč faktorjev. Hibridni model inovacij ter financiranja temelji na treh vsebinsko nekoliko različnih variantah, ki smo jih poimenovali klasično javno zasebno partnerstvo, crowdfunding in EU funding. Model ustvarja tri različne možnosti tako za financiranje kot tudi za izvajanje projekta s sodelovanjem javnih in zasebnih partnerjev v različnih kombinacijah zasebnega in javnega financiranja in izvajanja inovacijskih projektov. Njegova začetna struktura pa temelji na tesnem sodelovanju z uporabniki javnih storitev. Fazni model smo variantno dogradili z javnimi naročili in javno zasebnim partnerstvom ter ga predstavili v več diagramskih tehnikah. Model omogoča enostaven zajem projektnih idej, ocenjevanje ustreznosti koncepta inovacije, ocenjevanje izvedljivost idej, spremljanje realizacije ter postprojektno evalvacijo.
Ključne besede: inovacije, pametne občine, trajnostni razvoj, javno zasebno partnerstvo
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 5700; Prenosov: 180
Celotno besedilo (5,15 MB)