Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


81 - 90 / 719
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
82.
Odvzem premoženjske koristi
Irena Kunc, 2018

Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 1132; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1012,47 KB)

83.
United Nations support for democracy in the post-cold war era
Bekim Sejdiu, 2018

Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 698; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

84.
Odloženi pregon kot oblika alternativnega reševanja sporov
Sanijela Kurtović, 2018

Opis: Odloženi pregon kot oblika alternativnega reševanja sporov se uporabi, ko ne bi bilo primerno, da bi dejanje storilca, ki ima znake kaznivega dejanja, ostalo brez ukrepa, vendar ta ni nujno potreben v obliki kazenske sankcije. Za uspešno izvedbo postopka državni tožilec upošteva 162. člen Zakona o kazenskem postopku ter Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona. Državni tožilec se za izvedbo odloženega pregona odloči, če na podlagi dejanskega stanja iz kazenske ovadbe presodi, da so dani pogoji za uvedbo postopka. Alternativna oblika kazenskega pregona je način, ki osumljencu omogoča izogniti se kazenskemu pregonu, če je ta pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in če izpolni določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Uspešno zaključen odloženi pregon in posledično zavrženje kazenske ovadbe imata pozitiven učinek na storilca kaznivega dejanja. V magistrskem delu so postavljene hipoteze, ki so na podlagi rezultatov potrjene oziroma ovržene. V teoretičnem delu so predstavljene različne oblike alternativnega reševanja sporov, analizirani so statistični podatki dela Okrožnega državnega tožilstva v Kranju. Predstavljen je celoten postopek odloženega pregona. V empiričnem delu je na podlagi raziskave tožilskih spisov preverjeno, ali državni tožilec za izpolnitev obveznosti osumljenca določi najprimernejšo nalogo, plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene. S pomočjo vprašanj, zastavljenih strokovni sodelavki na Centru za socialno delo, je opisan koncept dela v splošno korist. S primeri, ki so izpostavljeni, je bilo preverjeno, ali državni tožilci v postopku delujejo arbitrarno in ali so osumljenci obravnavani po istih kriterijih. V zaključku je povzeta vsebina magistrskega dela, na podlagi raziskave so ovrednotene postavljene hipoteze.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, državni tožilci, odloženi pregon, osumljenci, oškodovanci
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 694; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (736,24 KB)

85.
Vpliv združitve carinske in davčne uprave v finančno upravo Republike Slovenije na učinkovitost nadzora pravilnosti obdavčevanja pri davčnih zavezancih
Maja Rozman, 2016

Opis: Z združitvijo Davčne in Carinske uprave RS je vlada želela doseči racionalizacijo procesov, ki se izvajajo v obeh upravah; optimizacijo stroškov delovanja upravnih organov in zagotavljanja učinkovitega pobiranja obveznih dajatev. Republika Slovenija je tako dobila močan nadzorni organ, ki veliko pozornost namenja tudi preventivnim aktivnostim. Z združitvijo obeh uprav se je uresničil tudi cilj racionalizacije izvajanja postopkov v državnih organih, optimizacije stroškov in boljšega izkoristka kadrovskega potenciala. S poenotenjem kontrolnih mehanizmov in zbirk podatkov je omogočen celovit in kakovosten pregled nad zavezancem. Cilj združitve obeh uprav je vzpostaviti sodobno organizirano finančno upravo. Finančna uprava RS mora zagotavljati izvajanje sprejete zakonodaje o obdavčenju tako, da bo pobiranje dajatev sledilo načelu prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti zavezancev. Na drugi strani pa je bilo treba zagotoviti ustrezen nadzor in ukrepanje pri tistih zavezancih, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo v rokih in v skladu z zakonom. Učinki združitve vplivajo na opravljanje nalog, ki jih izvaja Finančna uprava RS. To pomeni zmanjševanje administrativnih ovir za zavezance, poenotenje inšpekcijskih pregledov, možnost dostopa in vzpostavitev skupnih zbirk podatkov. Slednje omogoča celovito in kakovostnejšo obravnavo davčnih zavezancev. Finančna uprava RS je bolje organizirana in pri delu učinkovitejša. Z organizacijskega vidika je prišlo do združitve organizacijskih enot, ki opravljajo istovrstne naloge;s tem je izkoristek zaposlenih učinkovitejši.
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 736; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

86.
Uporaba brezpilotnih letalnikov in zasebnost
Janez Obran, 2017

Opis: Moderna doba je s hitrim tehnološkim razvojem zelo razširila uporabo brezpilotnih letalnikov. Njihova uporaba se je postopoma s prvotnega obrambno-varnostnega področja razširila na civilno-komercialno področje. Brezpilotni letalniki namreč pripomorejo k učinkovitosti določenih opravil in dejavnosti, s čimer razbremenijo človeka. Na drugi strani pa prinaša njihova uporaba številna tveganja in nevarnosti, ki pomenijo poseg v ustavno zagotovljeno pravico do prostorske, komunikacijske in informacijske zasebnosti. Uporaba brezpilotnih letalnikov mora biti zato ustrezno normativno urejena in mora ustrezati ustavnopravnim standardom varstva zasebnosti. Na relaciji ukrepa in cilja je tako treba pretehtati in poiskati pravo sorazmerje med varnostjo državljanov na eni strani in človekovo pravico do zasebnosti na drugi strani. Zato je pomembno, da se pri analiziranju veljavnih predpisov sledi načelu sorazmernosti, opravi test legitimnosti in v nadaljevanju strogi test sorazmernosti, ki pokaže pravo sorazmerje in potrdi ali pa ovrže ustavno dopustnost posegov v pravico do zasebnosti. Za doseganje in učinkovito zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja lahko policija pri opravljanju določenih nalog uporablja brezpilotne letalnike. Vsak poseg v zasebnost pa je lahko le tolikšen, da se zagotovi pričakovana stopnja varnosti.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 934; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

87.
88.
Dojemanje policije in občinskega redarstva v javnosti v primerjalno pravnem kontekstu
Olga Oven, 2018

Opis: Rdeča nit magistrske naloge se navezuje na širok nabor subjektov, ki opravljajo naloge in zadeve javnega pomena v okrožju s tistimi, ki jim je javni red in mir potrebno zagotoviti že po zakonodaji, torej javnosti. Magistrsko delo opredeljuje pristojnosti delovanja občinskih redarjev in policije pri zagotavljanju javnega reda in miru, ter nakazuje ločnice med njima, ki bi jih po mnenju mnogih potrebno odpraviti, saj oba organa delujeta za enak namen, le njune pristojnosti se razlikujejo. Potreba po zagotavljanju varstva javnega reda in miru je danes vse večja in nujna za nemoteno življenje in delo javnosti, ljudi, kjer je potrebno zaščititi posameznika, skupnost in dobrine, kar se je pokazalo kot pomanjkljivost pri delovanju občinskih redarjev. Prav v tem prikazu je tudi namen magistrske naloge. Iz tega razloga je bila v okviru magistrske naloge izvedene raziskava med ljudmi. Dejansko nas je zanimalo mnenje javnosti o tem ali se danes potreba po občinskih redarjih povečuje in ali so ljudje z njihovim delovanjem tudi zadovoljni. Raziskava je pokazala, da so občinski redarji potrebni in da javnost meni, da bi morali pri svojem delu imeti enaka pooblastila kakor policija, kar smo tudi dokazali s potrjevanjem postavljenih hipotez. Medtem, ko se na drugi strani poraja vprašanje ali bi bilo smotrno v delovanje občinskega redarstva tudi vključiti zasebnike, kakor je to že stalna praksa po nekaterih drugih državah, ki smo jih podali za primerjavo. Ugotovili smo, da je mnenje ljudi do javnih uslužbencev, predvsem občinskih redarjev še vedno precej negativno, kar posplošeno izvira iz nezadovoljstva s samo vlado in političnimi odločitvami.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 683; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

89.
Uporaba električnega paralizatorja v slovenski policiji
Uroš Novak, 2017

Opis: Pravna država je tista, ki ne krši človekovih pravic in svoboščin, vendar je za zagotovitev varnosti in reda prisiljena poseči v to delikatno področje. Vsaka pravna država ima natančno predpisane postopke, da bi bili posegi v človekove pravice in svoboščine v skladu z načelom zakonitosti, zatorej moramo še posebej paziti, da so ti prijemi in sredstva v skladu s človečnostjo in humanostjo. Država mora vedno in povsod paziti na svoje državljane ne glede nato, ali spoštujejo njen pravni red ali ne. Kršenje zakonodaje ne sme biti nikoli vzrok za prekomeren poseg v človekove pravice. Vsi si zaslužijo obravnavo v skladu s predpisano zakonodajo in na način, da se ne krši njihove človečnosti in dostojanstva ter se z njimi ravna na dostojen in human način. Moja končna misel je, da se za nastanek nezaželenih posledic uporabe prisilnih sredstev veliko preveč poudarja in prelaga odgovornost na državo, vendar mora država zagotoviti zakonite pogoje in zakonito izvajanje pooblastil.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 703; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

90.
Žrtve trgovine z ljudmi in uresničevanje njihovih pravic v Republiki Sloveniji
Damijan Roškarič, 2018

Opis: Trgovanje z ljudmi pomeni eno najhujših kršitev človekovih pravic. Gre za pojav, ki se zaradi potreb človeštva, pohlepa, ekonomske globalizacije ter povpraševanja po ceneni delovni sili na eni strani ter pomanjkanja priložnosti za dostojno, varno in svobodno življenje, slabih socialnih in gospodarskih razmer ter neperspektivnosti ekonomij in korupcije na drugi strani močno razvija in širi. Po mojem mnenju so eni izmed osnovnih razlogov za razmah in širjenje tega pojava vse večji prepad med bogatimi in revnimi državami, globalizacija, vojne ter vedno večje povpraševanje po ceneni delovni sili in proizvodih. V današnjem času smo priča velikim migracijskim tokovom, ki potekajo iz Afrike, Bližnjega vzhoda, držav Jugovzhodne Evrope, nekdanjih Ruskih republik, Južne Amerike in Azije. Ljudje zaradi sanj o boljši in lepši prihodnosti bežijo v obljubljene države Evropske unije, pri čemer za dosego svojega cilja ne izbirajo sredstev. V povezavi z njihovim potovanjem se mi zastavlja mnogo vprašanj, kot so: kaj se zgodi z migranti, ko prispejo v ciljno državo; ali imajo kakršno koli možnost, da bi se lahko v ciljni državi uspešno integrirali v družbo; ali lahko zaradi svoje ranljivosti podležejo pastem trgovanja z ljudmi in postanejo žrtve trgovanja z ljudmi; ali so jih državni organi in nevladne organizacije v ciljnih državah sposobni prepoznati oziroma identificirati kot žrtve trgovanja z ljudmi ter ali so države v nadaljevanju prepoznanim žrtvam trgovine z ljudmi sposobne zagotoviti in nuditi ustrezno pomoč?
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 957; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh