Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Vstavitev totalne kolčne endoproteze je ena od najpogostejših in najuspešnejših ortopedskih operacij z visokim deležem zadovoljnih pacientov. Zaradi strmega naraščanja degenerativnih obolenj pri starejši populaciji se število vstavljenih kolčnih endoprotez vsako leto povečuje, aktiven življenjski slog in posledične poškodbe pa pripomorejo tudi k vse večjemu deležu mlajših pacientov. Za optimizacijo kirurških rezultatov je pomembna takojšnja pooperativna rehabilitacija, v kateri ima že vrsto let najpomembnejšo vlogo fizioterapija s kinezioterapijo kot glavno metodo. V diplomskem delu smo pregledali literaturo in primerjali raziskave, ki so proučevale učinkovitost kinezioterapije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka. Literaturo smo iskali v spletni bazi PubMed, kjer smo izbrali deset raziskav, v katerih so proučevali učinkovitost različnih kinezioterapevtskih metod in tehnik pri pooperativni rehabilitaciji na moč, na intenziteto bolečine in funkcijske sposobnosti pacientov s totalno endoprotezo kolka. Ugotovili smo, da je kinezioterapija učinkovita metoda pooperativne rehabilitacije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka, vendar so zaradi razmeroma kratkih intervencij in časa spremljanja pacientov v večini raziskav statistično pomembni samo kratkoročni učinki, zato bi bilo v prihodnje treba opraviti več raziskav visoke kakovosti z večjim številom pacientov. Priporočljivo bi bilo, da bi za pridobitev dolgoročnih učinkov in kakovostnih rezultatov spremljali daljše intervencije v različnih fazah rehabilitacije. Pregled najnovejših strokovnih raziskav je pokazal, da so različne metode in tehnike kinezioterapije učinkovite pri povečanju moči, zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcijskih sposobnosti v različnih fazah rehabilitacije. Iz strokovnega vidika zaradi uporabe različnih subjektivnih testov in vprašalnikov učinki niso statistično značilni. V prihodnje bi bilo bistvenega pomena ocenjevanje z enakimi vprašalniki, testi in merilnimi orodji v vseh raziskavah, saj bi bili le tako rezultati bolj primerljivi. Prav tako bi bilo nujno treba poenotiti in standardizirati vadbene programe z jasnimi opisi, intenziteto in s pogostostjo izvajanja vaj.
Keywords: totalna endoproteza kolka, kinezioterapija, terapevtska vadba, rehabilitacija totalne endoproteze kolka
Published: 28.09.2022; Views: 389; Downloads: 71
Fulltext (669,43 KB)

Abstract: Pandemija covida-19 je pomembno vplivala na zdravstveni sistem in zaposlene v zdravstvu, med katerimi so tudi fizioterapevti. Slednji so se morali prilagoditi na nove razmere in poiskati inovativne rešitve. Glede na to, da je covid-19 nova bolezen, točno določenih smernic za rehabilitacijo ni bilo, zato so prišla prav vsa predhodna znanja in izkušnje. Upoštevajoč potek bolezni, je za paciente s covidom-19 najbolj koristna respiratorna fizioterapija v kombinaciji s pasivno oziroma aktivno mobilizacijo. S fizioterapijo je treba začeti takoj ob sprejemu v bolnišnico, saj z njo pospešimo okrevanje. Zaradi hitrega širjenja okužbe pa so se uveljavili tudi novi načini fizioterapevtske obravnave, med drugim fizioterapija na daljavo. Pri omenjenem pristopu prenos okužbe ni mogoč, poleg tega postane fizioterapija dostopna tudi nenujnim pacientom. Ugotovili smo, da so posledice po okužbi s covidom-19 za paciente lahko ogromne, zato je izvajanje fizioterapije ključnega pomena. Prav tako so rezultati ankete pokazali, da so fizioterapevti v Sloveniji izdatno občutili vpliv epidemije covida-19 – zmanjšalo se je število pacientov ter podaljšala rehabilitacija za nenujne paciente, pri katerih se je zaradi daljše čakalne dobe razvila kronična bolečina. Fizioterapija na daljavo v Sloveniji še ni razširjena, ugotavljamo pa, da bi bilo v času pandemičnih razmer koristno izvajati rehabilitacijo na daljavo, saj bi tako vsaj delno olajšali marsikatero bolečino.
Keywords: covid-19, respiratorna fizioterapija, fizioterapija na intenzivnem oddelku, fizioterapija na daljavo, telefizioterapija
Published: 14.09.2022; Views: 443; Downloads: 79
Fulltext (1,06 MB)

Abstract: Ruptura rotatorne manšete (v nadaljevanju: RM) je najpogostejši vzrok bolečine in omejitve funkcije ramenskega obroča. Pojavlja se tako pri mlajših, večinoma kot travmatska poškodba tetive RM, ali pri starejših, pri katerih prevladuje degenerativna preobremenitev tetive, ki posledično povzroči rupturo RM. Zdravnik se skupaj s pacientom, glede na velikost rupture in pacientove želje, odloči za operativno ali konzervativno zdravljenje. Najpogostejša intervencija po poškodbi RM, predvsem pri mlajših osebah in masivnih rupturah, je artroskopsko operativno zdravljenje. Ne glede na izbiro zdravljenja je pomembna čimprejšnja vključitev pacienta v program rehabilitacije. Glede na zdravniško pooperativno oceno in dejavnike tveganja se pacient vključi v program rehabilitacije, ki mu omogoča najbolj optimalen napredek v procesu okrevanja po operaciji RM. Zaradi pomembnosti rehabilitacije v procesu celjenja tetive po operativnem zdravljenju RM smo v diplomski nalogi predstavili ugotovitve učinkovitosti štirinajstdnevne zdraviliške rehabilitacije po operaciji RM. V raziskavo smo vključili 40 pacientov, ki so bili na rehabilitaciji v Diagnostično rehabilitacijskem centru Terme Zreče. Kot pokazatelj učinkovitosti štirinajstdnevne rehabilitacije smo uporabili Ocenjevalno lestvico za ramo Univerze Kalifornija, Los Angeles (UCLA Shoulder Rating Scale). Ugotovitve naše raziskave kažejo, da se bolečina po štirinajstdnevni zdraviliški rehabilitaciji na lestvici od 1 do 10 izboljša za 2,95 stopnje, kar je statistično značilno (p < 0,05). Prav tako smo ugotovili, da se gibljivost povprečne aktivne elevacije poveča s 103,9 stopinj na 131,3 stopinje, kar pomeni statistično značilno izboljšanje za 27,4 stopinje (p < 0,05). S potrditvijo obeh hipotez smo dokazali, da sta glavna cilja rehabilitacije izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečine ramenskega sklepa uspešno dosežena.
Keywords: rotatorna manšeta, rehabilitacija, fizioterapija, ruptura, operacija
Published: 13.09.2022; Views: 510; Downloads: 85
Fulltext (1,75 MB)

Abstract: Kolenski sklep je največji sinovialni sklep v človeškem telesu. Poleg travmatičnih poškodb ga prizadenejo tudi degenerativne spremembe. Najpogostejša večvzročna degenerativna bolezen sinovialnih sklepov je osteoartroza. Njeni glavni simptomi in klinični znaki so stalno prisotne bolečine, kratkotrajna jutranja okorelost, zmanjšanje funkcije, krepitacija, omejena gibljivost in kostne zadebelitve sklepa. Ob neuspelem konservativnem zdravljenju se odločimo za operativni poseg. Vstavitev totalne endoproteze (v nadaljevanju: TEP) je ena izmed najpogostejših operacij v ortopediji. Pomembno vlogo pri rehabilitaciji po protetiki sklepa imata predoperativna in pooperativna priprava pacienta. V diplomski nalogi smo želeli analizirati uspešnost pooperativne rehabilitacije pacienta s TEP kolena. Zanimala nas je povezava med bolečino in ITM ter vpliv gibljivosti kolenskega sklepa glede na čas, po katerem so pacienti prišli na rehabilitacijo. Raziskavo, v kateri je sodelovalo 50 pacientov, smo izvedli v Medicinsko-rehabilitacijskem centru Zreče. Pacienti so skupaj s fizioterapevti izpolnili vprašalnik Knee Society Score pred štirinajstdnevnim rehabilitacijskim procesom in po njem. Po končani rehabilitaciji smo podatke statistično analizirali. Ugotovili smo, da je korelacija med ITM telesne teže in stopnjo bolečine v kolenskem sklepu negativna in nizka (r = 0,336). Rezultati so pokazali, da je bil regresijski model statistično značilen (p = 0,017). Variabilnost indeksa telesne mase je pojasnila 9,4- odstotno točkovanje bolečin v kolenu. Za vsak dodaten kg/m2 se je bolečina v kolenu zmanjšala za 0,612 točke (p(t) = 0,017). Dokazali smo tudi, da se je gibljivost po koncu rehabilitacije statistično značilno izboljšala za 14 stopinj (p < 0,001). Med časom, ki je pretekel od operacije do pričetka rehabilitacije, in izboljšanjem gibljivosti je bila korelacija negativna, neznatna in statistično neznačilna (rho = –0,195; p = 0,174). Ugotovili smo, da se je kolenski rezultat po štirinajstdnevni rehabilitaciji statistično značilno izboljšal za 15 točk (p < 0,001).
Keywords: endoproteza kolenskega sklepa, osteoartroza, rehabilitacija endoproteze, vprašalnik Knee Society Score
Published: 13.09.2022; Views: 492; Downloads: 60
Fulltext (1,16 MB)

Abstract: Okvara hrbtenjače je lahko posledica travme, bolezni ali degenerativnih sprememb. Posledice se kažejo v izgubi telesnih funkcij kavdalno od ravni okvare. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali obstajajo klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjače. Ugotovili smo, da je vsa literatura namenjena posameznim področjem obravnave (npr. respiratornih funkcij), ki pa bolezensko niso specifična. Po pregledu literature smo smernice strnili in jih razvrstili glede na raven okvare hrbtenjače. Ugotovljeno je bilo, da je obravnava okvar vratnega dela hrbtenice najbolj kompleksna. Z upadanjem ravni okvare upada tudi prizadetost pacienta in se veča stopnja samostojnosti. Pri višjih vratnih okvarah je obravnava osredotočena na nemoteno respiracijo, saj je ta bistvena za preživetje. Z nižanjem ravni okvare se obravnava osredotoča na obvladovanje ročnega vozička in učenje transferja. Nekateri pacienti se učijo tudi stoje in hoje z različnimi pripomočki. Z nižanjem ravni okvare se pacienti osredotočajo na učenje čim bolj funkcionalne hoje z ali celo brez pripomočkov. Nekateri pacienti se na tej ravni še vedno srečujejo z motnjami križnih funkcij. Ugotovljeno je bilo, da se fizioterapevtska obravnava precej razlikuje glede na raven okvare. Dejstvo pa je, da se ne glede na raven okvare osredotoča na doseganje najvišje stopnje samostojnosti, ki je za to raven dosegljiva.
Keywords: Poškodba hrbtenjače, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava, klinične smernice
Published: 13.09.2022; Views: 486; Downloads: 79
Fulltext (627,37 KB)