51. Dejavniki tveganja za bolečino v križuIztok Stanojević Suwa, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod in namen: Dejavniki tveganja za bolečino v križu (BvK) so številni in raznoliki. Med biološke dejavnike tveganja za nastanek BvK uvrščamo starost, spol, morfološke značilnosti, mišično zmogljivost, gibljivost in dednost, med psiho-socialne dejavnike pa naravo dela (sedeči poklici in uporaba računalnikov), psihične obremenitve, slaba samopodobo in stres. Namen diplomskega dela je pregled literature o najpogostejših dejavnikih tveganja za nastanek BvK in njihova razvrstitev po pomembnosti. Metode: Pregled literature podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Scholar. Vključitveni dejavniki so zajemali študije tipa metaanalize, pregledni članki ter klinične študije z datumom objave po letu 2000. Izključitveni kriterij je zajemal študije z vzorcem manjšim od 70 preiskovancev. Rezultati: Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek BvK so staranje, pridružene bolezni, dolgotrajna prisilna drža, zmanjšana zmogljivost mišic trupa, zmanjšana gibljivost v kolčnem in kolenskem sklepu, telesna neaktivnost, prakticiranje športa na visoki ravni, dolgotrajno nošenje pretežke šolske torbe, kajenje, motne spanja in izpostavljenost stresu. Uporabnost: Poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek BvK omogoča oblikovanje preventivnih programov ki vključujejo pravilno gibanje, zmanjšanje telesne teže, zgodnje prepoznavanje simptomov, redne preventivne preglede in ergonomsko delovno okolje. Omejitve: Nedostopnost polnega besedila nekaterih člankov.
Keywords: bolečina v križu, dejavniki tveganja, staranje, drža, poklic
Published in ReVIS: 30.01.2024; Views: 1577; Downloads: 46
 Full text (540,14 KB) |
52. Potencialna uporabnost hipoksije v fizioterapevtski obravnavi debelostiVita Pirnat, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je bil proučiti vpliv hipoksije na zdravljenje debelosti pri fizioterapevtski obravnavi posameznikov. Metode: V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo, s katero smo opisali stanje debelosti, njene znacˇilnosti, načine zdravljenja z metodo hipoksije in obravnavali delovni hipotezi. Rezultati: Preučili smo študije o učinkih hipoksije na debelost, ki so analizirale vpliv razpoložljivosti kisika kot fizioterapevtskega posega za uravnavanje telesne mase, vpliv intermitentne hipoksije na hujšanje in izboljšanje srčno-žilnega sistema ter vlogo hipoksije v energetskem ravnovesju, učinke hipoksične vadbe na več patoloških bolezni ter učinkovitost hipoksične vadbe pri srčno-žilnih in presnovnih dejavnikih tveganja. Uporabnost: Raziskave so dokazale, da ima hipoksija vlogo pri fizioloških procesih, povezanih z debelostjo in koncepcijo izgube telesne mase. Ugotovitve nakazujejo, da je potencialna uporabna vrednost hipoksične izpostavitve v namen terapije še predmet raziskav na področju terapevtske obravnave debelosti. Slednje bo morda v prihodnosti tudi del fizioterapevtske obravnave. Omejitve: Razlicˇen obseg trajanja obravnav, razlicˇen cˇas trajanja izpostavljenosti, uporaba razlicˇnih metod pri izvajanju fizioterapije in majhno sˇtevilo preiskovancev.
Keywords: hipoksija, debelost, visoka nadmorska višina, zmanjšanje telesne mase in fizioterapevtska obravnava.
Published in ReVIS: 30.01.2024; Views: 1307; Downloads: 50
Full text (615,44 KB) |
53. VPLIV ISHEMIČNE VADBE NA MIŠIČNO JAKOST IN HIPERTROFIJO PRI PACIENTIH Z OKVARAMI MIŠIČNO-SKELETNEGA SISTEMAPeter Mraz, 2024, undergraduate thesis Abstract: Ishemična vadba vključuje uporabo specializiranih manšet, ki delno omejijo pretok krvi v mišice med vadbo, kar dokazano izboljšuje mišično jakost in maso zlasti pri posameznikih, ki trpijo za atrofijo povzročeno s strani mišično-skeletnih okvar ali zaradi pooperativne atrofije. Pri populaciji z mišično-skeletnimi okvarami je visoko intezivna vadba proti uporu pogosto kontraindicirana.Tudi kadar tovrstna vadba ni kontraindicirana, pogosto povzroča bolečine, čemur pa se lahko izognemo z uporabo ishemične vadbe. Ishemična vadba je lahko učinkovito orodje za izboljšanje mišične mase in jakosti pri populaciji z mišično-skeletnimi okvarami. Pozitivni rezultati ishemične vadbe so bili dokazani pri osteoartritisu kolena, patelfemoralnem bolečinskem sindromu, po rekonstrukciji sprednje križne vezi in po artroskopiji kolena. Trenutno se zdi, da je ishemična vadba varna modaliteta z malo primeri resnih stranskih učinov. Vendar pa je treba ishemično vadbo izvajati pod vodstvom usposobljenega zdravstvenega delavca in v skladu z dokazanimi smernicami, da se zagotovi varnost in učinkovitost tovrstne vadbe.
Keywords: ishemična vadba, mišična jakost, hipertrofija, rehabilitacija, okvare mišično-skeletnega sistema
Published in ReVIS: 30.01.2024; Views: 1073; Downloads: 34
Full text (631,88 KB) |
54. Rehabilitacijska diagnostika v fizioterapevtski obravnaviLenart Zaletel, 2024, undergraduate thesis Abstract: Temeljni element fizioterapevtske obravnave posameznika je ustrezna diagnostika. Osnova vsakega novega srečanja s pacientom pri kateri koli vrsti fizioterapije je pregled. Cilj fizioterapevtskega pregleda je pridobiti informacije o zdravstvenem stanju pacienta, na podlagi katerih lahko fizioterapevt načrtuje izvajanje fizioterapevtske obravnave z različnimi metodami. Za ocenjevanje posameznika uporabljamo različne metode in tehnike. Obstaja celoten nabor testov, ki jih lahko izvedemo za oceno pacientove funkcionalne sposobnosti. Namen diplomske naloge je bil predstaviti pomembnost sodobne diagnostike v fizioterapiji za izboljšanje fizioterapevtske obravnave posameznika. Glavni cilj je bil ugotoviti vpliv sodobne fizioterapevtske diagnostike v rehabilitacijskem procesu. S pregledom literature smo želeli sistematično proučiti postopke fizioterapevtske diagnostike in ugotoviti vpliv sodobne diagnostike v fizioterapiji na končni rezultat fizioterapevtske rehabilitacije. V diplomski nalogi smo s pregledom literature v podatkovnih zbirkah PubMed in CINAHL našli 3283 člankov. V podroben pregled smo jih vključili devet, objavljenih od leta 2009 naprej. Ugotovili smo, da se fizioterapevtska obravnava začne z ocenjevanjem pacienta ter pridobivanjem podatkov o njem in njegovi težavi. Pri tem se uporabljajo standardizirana merilna orodja, ki jih fizioterapevti ne uporabljajo vedno, najpogosteje zaradi pomanjkanja časa. Merilna orodja morajo biti preprosta in lahko dostopna. Podatke analiziramo, na podlagi analize pa pripravimo načrt fizioterapije v sodelovanju s pacientom. Pri tem uporabljamo klinične smernice, ki so namenjene promociji z dokazi podprte prakse in podajajo pregled mogočih postopkov. Sistematičen pristop k procesu fizioterapevtske obravnave izboljša kakovost oskrbe pacientov. Po pregledu literature lahko potrdimo, da v fizioterapevtski obravnavi sistematično sledimo diagnostičnim postopkom fizioterapevtskega pregleda. Fizioterapevtska diagnostika vpliva na rehabilitacijo pacienta ali uporabnika storitev. Menimo, da bi morala biti na področju fizioterapevtske diagnostike med fizioterapevti pogosteje organizirana izobraževanja. Smiselna bi bila tudi izvedba več raziskav, predvsem o vplivu fizioterapevtskih postopkov na končni izid fizioterapevtske obravnave. Tako bi lahko ugotovili, kako določen diagnostični postopek vpliva na ocenjevanje in načrtovanje fizioterapevtske obravnave, s tem pa tudi na rehabilitacijo pacienta.
Keywords: Fizioterapija, ocenjevanje, testi, merilna orodja in merjenje.
Published in ReVIS: 30.01.2024; Views: 1183; Downloads: 47
Full text (1,16 MB) |
55. Psihološke strategije v fizioterapijiJure Novak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Fizioterapevti se pogosto srečujemo s pacienti, ki se spopadajo z različnimi poškodbami in boleznimi, ki vplivajo tako na njihovo fizično kot tudi psihično stanje. Zato je za fizioterapevta pomembno, da se dobro spozna z različnimi psihološkimi strategijami in jih aktivno uporablja. Te strategije lahko prispevajo k temu, da pacienti bolje obvladujejo bolečino, ohranjajo motivacijo in izboljšujejo svoje splošno počutje, kar vodi k učinkovitejši rehabilitaciji. Psihološke strategije so neinvazivne metode, ki jih lahko izvajamo na vseh pacientih in zajemajo celostni pristop k zdravljenju, ki obravnava tako fizično, kot psihično stanje pacienta. Uporaba psiholoških strategij izboljšuje terapevtske rezultate, gradi zaupanje in ustvarja bolj povezano, izkušnjo med fizioterapevtom in pacientom, kar je ključno za kakovostno obravnavo.
Keywords: psihološke strategije v fizioterapiji (psychological strategies in physiotherapy), motivacijske strategije (motivational strategies), sprostitvene tehnike (relaxation techniques).
Published in ReVIS: 16.01.2024; Views: 1275; Downloads: 37
Full text (583,74 KB) |
56. |
57. UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PACIENTOV Z NATRGANINO ROTATORNE MANŠETEAljoša Hodnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: Ramenski sklep je zaradi svoje izjemne gibljivosti podvržen številnim poškodbam in okvaram. Ena izmed najpogostejših je natrganina mišic rotatorne manšete (RM) in njena incidenca se s starostjo povečuje. Značilni simptomi so bolečina v ramenskem sklepu ter zmanjšan obseg gibljivosti in mišična jakost. Natrganina RM je lahko simptomatska ali asimptomatska. Pravilna diagnoza je ključnega pomena za načrtovanje ustreznega zdravljenja. Pri postavljanju diagnoze so nam v pomoč klinični testi, vendar so slikovne metode MRI in MRA najbolj zanesljive. Možnost zdravljenja natrganin RM je konzervativno ali operativno. Za ustrezno določanje možnosti zdravljenja moramo upoštevati splošno zdravstveno stanje posameznika, funkcionalne zahteve, resnost natrganine in temeljito poznati morfološke lastnosti posameznika. Konzervativno zdravljenje je učinkovito in se priporoča pri starešjih bolnikih, saj imajo nizke funkcionalne zahteve. Nasprotno velja za operativno zdravljenje, ki je bolj priporočljivo za mlajše bolnike z nizkimi funkcionalnimi zahtevami. Raziskave so pokazale, da ima konzervativno zdravljenje primerljive učinke kot kirurško zdravljenje. Fizioterapevtske metode kot so vadbena terapija, manualna terapija, ultrazvočna terapija, akupunktura v kombinaciji s korekcijskimi vajami, specifično vadbo za aktivacijo im moč lopatičnih mišic ter vaje za gibljivost in raztezanje ramenskih mišic. Po menju avtorjev je najpogostejši kriterij za odločanje o kirurškem posegu delna ali popolna izguba funkcije in mišične moči v ramenskem sklepu. Kljub temu so indikacije za kirurško zdravljenje pomanjkljive in neenotne.
Keywords: rotatorna manšeta, natrganina, konzervativno zdravljenje, fizioterapija, operativno zdravljenje
Published in ReVIS: 14.01.2024; Views: 1299; Downloads: 86
Full text (926,19 KB) |
58. Z robotiko podprta rehabilitacija zgornjega uda pri pacientih po možganski kapiAnja Jeršan, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod in namen: Možganska kap je opredeljena kot klinični sindrom, ki je posledica žariščne poškodbe možganov zaradi žilnega vzroka. Gre za akutno nevrološko motnjo ožilja z nenadnim ali hitrim pojavom znakov in simptomov. Ločimo ishemično in hemoragično možgansko kap. Najpogostejše posledice po možganski kapi so pareza, plegija, nenormalen mišični tonus, zmanjšana koordinacija, somatosenzorika, motnje govora, požiranja in motnje zavesti. Zaradi razvoja tehnologije je v rehabilitaciji prisotne vedno več robotike in robotskih naprav. Pomembno je zavedanje prednosti in slabosti pri uporabi robotike v rehabilitaciji, ter povezavo med rehabilitacijo zgornjega uda, teorijo rehabilitacije in rezultati. Namen diplomske naloge je bil preveriti učinkovitost z robotiko podprte rehabilitacije zgornjega uda pri pacientih po možganski kapi. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematicˇnem pregledu literature, pridobljene s pomocˇjo elektronskih baz podatkov PEDro, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Vključitvenim in izključitvenim kriterijem je ustrezalo devet študij s podobnimi metodami ugotavljanja učinkovitosti z robotiko podprte rehabilitacije. Rezultati so pokazali večjo učinkovitost z robotiko podprte rehabilitacije zgornjega uda po možganski kapi v primerjavi s konvencionalno rehabilitacijo. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki želijo izvedeti več o robotiki v rehabilitaciji, in vsem, ki želijo robotiko vključiti v svojo rehabilitacijo po možganski kapi. Omejitve: Velika količina raziskav z malo preiskovanci. Ključne besede: možganska kap, robotika v rehabilitaciji, fizioterapija, nevrorehabilitacija,
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; leto 2023, Fizioterapevtika, 25(43) str., 4 pregl., 3 sl., 40 vir. Mentor/ica (D. Georgiev), Recenzent (G. Omejec)
Keywords: možganska kap, robotika v rehabilitaciji, fizioterapija, nevrorehabilitacija
Published in ReVIS: 11.01.2024; Views: 1301; Downloads: 59
Full text (518,93 KB) |
59. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pacienta z tendinopatijo ahilove tetiveTadej Širaj, 2023, undergraduate thesis Abstract: Tendinopatija ahilove tetive (TAT) se deli na 2 vrsti, in sicer neinsertivno (NAT) in insertivno (IAT). Najpogostejši vzrok je prekomerna obremenitev pri športnih ali vsakodnevnih aktivnostih, premalo počitka za regeneracijo. Prva izbira je konzervativno zdravljenje, pri čemer pa učinkovitost številnih fizioterapevtskih metod in tehnik ni povsem znana. Namen diplomske naloge je pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacienta s TAT.
Keywords: Tendinopatija, insertivna tendinopatija, neinsertivna tendinopatija, rehabilitacija, fizioterapija.
Published in ReVIS: 21.12.2023; Views: 1212; Downloads: 84
Full text (707,56 KB) |
60. VPLIV OPERATIVNE SPROSTITVE MEDIANEGA ŽIVCA NA ANATOMSKE ZNAČILNOSTI ZAPESTNEGA PREHODAPia Accetto, 2023, master's thesis Abstract: Sindrom zapestnega prehoda (SZP) je najpogostejša utesnitvena nevropatija medianega živca in je pogostejši pri ženskah. Dejavniki tveganja so ponavljajoči gibi v zapestnem sklepu, ki povzročijo zadebelitev kit, njihovih ovojnic in posledično zmanjšanje svetline ZP. To povzroči utesnitev medianega živca in tipično simptomatiko, ki povzroča mravljinčenje v prvih štirih prstih, izrazitejše ponoči in zjutraj, ter ga oblažimo z otresanjem rok. Diagnozo postavimo na podlagi tipičnih simptomov, potrdimo pa meritvami prevajanja in ultrazvočne preiskave. Pri blagi do zmerni stopnji SZP je prva izbira konzervativno zdravljenje z uporabo opornic za zapestje in prste ponoči ter manj ročnega dela. Pri napredovali okvari ali neučinkovitosti konzervativnega zdravljenja svetujemo operacijo. Metode so številne, cilj vseh pa je prerezanje prečne palmarne vezi.
V eksperimentalni del naloge smo vključili 25 preiskovancev in si zastavili dve hipotezi. Prva hipoteza trdi, da sprostitev medianega živca v ZP ne vpliva na širino ZP v njegovem proksimalnem in v distalnem delu. Delno smo jo potrdili, saj smo z našo raziskavo utemeljili, da operativna sprostitev medianega živca vpliva na širino v DZP predelu, a ne tudi v PZP. Tudi drugo hipotezo, da sprostitev medianega živca v ZP vpliva na ploščino prečnega preseka, na sploščenost, izbočenje in oddaljenost medianega živca od spodaj ležečih struktur, smo le deloma potrdili, saj so rezultati pokazali, da operativna sprostitev medianega živca vpliva le na njegovo sploščenost v zapestju, medtem druge izhodne spremenljivke pa so bile statistično neznačilne. Zaključili smo, da prerezanje prečne palmarne vezi povzroči številne anatomske in funkcionalne posledice, ki omogočijo regeneracijo živca, predvsem večjo mobilnost zapestnega loka med obremenitvijo, morda pa tudi pojav nekaterih težav pri manjšini pacientov, kot so bolečina in občutek nestabilnosti.
Keywords: sindrom zapestnega prehoda, operativna sprostitev, ultrasonografska preiskava, anatomija, mediani živec, zapestni prehod
Published in ReVIS: 05.12.2023; Views: 1102; Downloads: 50
Full text (1,72 MB) |
