51. Najpogostejše poškodbe rokometaševAnže Dolničar, 2023 Opis: Fizioterapevtska podpora v profesionalnih rokometnih timih je že nekaj časa stalna praksa. Pojavnost poškodb pri amaterskih športnikih je visoka, še pogosteje pa pride do poškodb pri profesionalnih športih, bodisi individualnih ali skupinskih. Rokomet je visoko intenziven šport, kjer so igralci neprestano v gibanju, kompleksni elementi rokometne igre kot so hitre spremembe gibanj, nenadna zaustavljanja, skoki ter najrazličnejši doskoki in gibanja v preži pa predstavljajo visoko tveganje za pojav poškodb. Glede na mehanizem poškodovanja ločimo akutne poškodbe in pa poškodbe, ki so posledica preobremenitve. Cilj raziskave je bil ugotoviti in analizirati najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri profesionalnih igralcih rokometa. Po analizi naše raziskave in pregledu znanstvenih člankov smo ugotovili, da so najpogostejše poškodbe v rokometu zvin skočnega sklepa, poškodba sprednjih kolenskih vezi (ACL), poškodbe dlani in prstov. To so akutne poškodbe, ki so največkrat posledica stika z drugim igralcem ali predmetom (npr. rokometna žoga). Najpogostejše poškodbe, ki pa so posledica obremenitve pa so poškodbe ramenskega obroča, ki pa so največkrat posledica nenehnih elementov meta žoge. Preučili in opredelili smo tudi najustreznejše postopke diagnosticiranja rokometnih poškodb, ter ugotovili, da je najustreznejša celostna diagnostika. Najpomembnejši je natančen fizioterapevtski pregled, ki vključuje vse splošne in specifične procese diagnosticiranja, pri katerem pa so lahko fizioterapevtu v pomoč tudi drugi za to usposobljeni zdravstveni delavci. Poleg tega, je pomembna tudi slikovna radiološka diagnostika, ki je fizioterapevtu v pomoč pri pravilnem diagnosticiranju. Največkrat uporabljene metode radiološkega diagnosticiranja so magnetna resonanca ter rentgensko slikanje. Rezultati naše raziskave so pomembni tako za športnike, kot tudi za vse zdravstvene delavce v športu in trenerje. Z ugotovitvami lahko pozitivno vplivamo na fizioterapevtsko prakso v športu. Ključne besede: Rokomet, rokometne poškodbe, rehabilitacija poškodb, sprednja križna vez, zvin gležnja. Objavljeno: 25.01.2023; Ogledov: 662; Prenosov: 70 Celotno besedilo (910,15 KB) |
52. Vpliv fizioterapevtskih postopkov pri obravnavi primarne dismenorejeNika Pregarc, 2023 Opis: Dismenoreja je pogosta ginekološka diagnoza, s katero s srečuje večina žensk v rodni dobi. O primarni dismenoreji govorimo, kadar ni očitne patologije v medenični votlini in se skoraj vedno prvič pojavi pred dvajsetim letom starosti. Namen diplomskega dela je s pregledom strokovne literature preučiti vpliv fizioterapije pri obravnavi bolnic s primarno dismenorejo. Želeli smo pridobiti nova znanja, s katerimi bomo lažje razumeli vlogo fizioterapije pri obravnavi primarne dismenoreje in ugotoviti, katere so najbolj učinkovite fizioterapevtske metode pri obravnavi žensk s primarno dismenorejo. Ključne besede: fizioterapija, primarna dismenoreja, fizioterapevtski postopki Objavljeno: 25.01.2023; Ogledov: 609; Prenosov: 72 Celotno besedilo (886,17 KB) |
53. Osteoporoza - preprečevanje in fizioterapevtska obravnavaKristina Žagar, 2022 Opis: Osteoporoza je bolezen, ki jo označuje majhna kostna masa in mikroarhitekturne spremembe kostnega tkiva. Te vodijo k večji krhkosti kosti in posledično k večjemu tveganju za zlome. Je degenerativna kostna, sistemska bolezen in prizadene skelet. Posledica je povečano lomljene kosti, saj so te krhke in se zlomijo zaradi pomankanja kalcija. Če so kosti krhke, se lahko zlomijo bistveno hitreje in pogosteje kot navadno. Zlome zaradi osteoporoze zdravimo dalj časa, kot pri zdravi osebi in lahko povzročijo celo trajno invalidnost. Osteoporoza brez zdravljenja, napreduje brez bolečin in simptomov, dokler ne doživimo zloma. Telesna dejavnost je osnovna človekova potreba in zato telo potrebuje gibanje v vseh starostnih obdobjih, vse od otroštva, adolescence pa do starosti. Redno gibanje vpliva na povečevanje in ohranjanje kostne mase in preprečevanje izgube mineralne gostote kosti ter z njo podaljšujemo zdravo življenje. Gradimo in vzdržujemo naše kosti močne in
zdrave. Ključne so tiste aktivnosti, ki proti kostem in mišicam delujejo težnostno. To so hoja, tek, hoja navzgor po stopnicah, ples… Za zdravljenje in preprečevanje osteoporoze v veliki večini priporočamo uporabo večnamenskega programa vadbe. To pomeni, da vključujemo vadbo za moč, telesno držo
in koordinacijo, ravnotežje ter vadbo z visokimi silami, v kolikor ni to kontraindicirano. Pomembno je tudi, da je fizioterapevtska obravnava sestavljena v skladu s
posameznikovimi sposobnostmi, željami, potrebami in stopnjo tveganja za osteoporotične zlome. Le tako lahko zagotovimo varnost. Ključne besede: osteoporoza, preventiva osteoporoze, dejavniki tveganja za osteoporozo, osteoporoza in fizioterapevtska obravnava, fizioterapija. Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 632; Prenosov: 106 Celotno besedilo (712,68 KB) |
54. Učinkovitost Schrothove metode pri obravnavi pacienta z adolescentno idiopatsko skoliozoLea Seničar, 2022 Opis: Adolescentna idiopatska skolioza (AIS) se pojavlja pri mladostnikih v času hitre rasti, diagnosticirana je na podlagi merjenja Cobbovega kota, ki je večji od 10°. Skolioza nima točno določene etiologije, vendar obstajajo številne hipoteze, ki potrjujejo njen nastanek. Idiopatska skolioza se lahko razvije kadarkoli v obdobju otroštva in adolescence, zato je preventivno odkrivanje izrednega pomena pri preprečevanju njenega napredovanja. V zadnjih letih so bile objavljene številne raziskave, ki so dokazovale uspešnost multidisciplinarnega pristopa zdravljenja skolioze, z izvajanjem specifičnih fizioterapevtskih vaj. Zanimalo nas je, katera metoda je po priporočilih stroke učinkovita pri pacientih z AIS, katera pripomore k preprečevanju njenega napredovanja ter vpliva na kakovostnejše življenje pacientov.
Osredotočili smo se na zdravljenje s Schrothovo metodo, saj so številne raziskave dokazale pozitivne učinke, predvsem na samopodobi pacientov in izboljšanju videza hrbtenice. Fizioterapevtske specifične vaje za zdravljenje skolioze temeljijo na učenju pravilnih samokorekcijskih vaj, ki so usmerjene v vadbo dnevnih aktivnosti ter stabiliziranju popravljene drže. Pozitivne učinke ima tudi izvajanje vaj rotacijskega kotnega dihanja, ki omogočajo širjenje in predihavanje pljučnega tkiva. Po proučitvi člankov smo ugotovili, da vodena Schrothova vadba izboljša posturalno stabilizacijo, kar vpliva na kakovostnejše življenje mladostnikov z idiopatsko skoliozo. Daljše obdobje zdravljenja s Schrothovo metodo zmanjša Cobbov kot, kar omogoči povečano gibljivost hrbtenice. Pri pacientih, po kirurškem posegu korekcije skolioze, avtorji priporočajo izvajanje Schrothovih vaj, z namenom odpravljanja bolečin in izboljšanja kakovosti življenja. Vedenje o pogostejšem napredovanju skolioze pri mladostnikih zahteva primarno oblikovanje fizioterapevtske obravnave. Obravnava pacientov s skoliozo potrebuje veliko strokovnega znanja, zato morajo biti fizioterapevti ustrezno izobraženi. S tem bi vplivali na potek in uspešnost fizioterapevtske obravnave teh pacientov Ključne besede: Adolescentna idiopatske skolioze, mladostniki, konzervativno zdravljenje, Schroth metoda, fizioterapevtska obravnava Objavljeno: 22.12.2022; Ogledov: 739; Prenosov: 109 Celotno besedilo (656,73 KB) |
55. Rehabilitacija pacienta po totalni endoprotezi kolkaNika Vičič, 2022 Opis: V diplomskem delu smo predstavili funkcionalni status pacientov pred in po totalni endoprotezi kolka. Opisali smo zgodovino uporabe endoprotez ter njihov razvoj. Predstavili smo zdravstveno obravnavo pacienta, ki jo izvajamo v ambulanti splošne medicine pred operativnim posegom totalne endoproteze ter obravnavo v specialistični ambulanti. Izpostavili smo različne pristope do operativnega polja, vrste endoprotez in možne zaplete po operaciji. Opredelili smo tudi pooperativno zgodnjo in pozno rehabilitacijo, ter pomen predoperativnega izobraževanja pacientov z endoprotezo kolka. Opisali smo raziskavo o uspešni uporabni tehniki rehabilitacije s pomočjo opazovanja akcij in motorične slike, ki jo uporabljamo že desetletja in prinaša zadovoljive rezultate, zlasti pri pacientih, ki so po operacijah imobilizirani. S proučitvijo literature in sintezo pridobljenih podatkov smo potrdili dve hipotezi in sicer, da se pacientom po totalni endoprotezi kolka, funkcionalni status izboljša, ter da je hitrost izboljšanja funkcionalnega statusa odvisna od vrste izbranega operativnega posega. Ključne besede: Totalna kolčna endoproteza, pooperativna rehabilitacija, funkcionalni status, pooperativna fizioterapija. Objavljeno: 22.12.2022; Ogledov: 617; Prenosov: 102 Celotno besedilo (501,20 KB) |
56. Spodbujanje osnovnih čutov pri fizioterapevtski obravnavi starejših odraslih z demencoBarbara Ajster, 2022 Opis: Staranje je del življenja, ki prinaša fiziološke, psihološke in socialne spremembe. Podatki kažejo, da se razvite družbe pospešeno starajo, zato je smiselno razmišljati o kakovostnem staranju. Upad, ki vpliva na celotno življenje, je značilen na senzornem področju, povezan pa je tudi s kognitivnim delovanjem. Demenca prizadene vedno več starejših odraslih, večinoma so prisotni vedenjski in psihološki simptomi. Te simptome v večji meri blažijo s farmakološkimi metodami, nefarmakološke pa so precej neraziskane. Spodbujanje osnovnih čutov je intervencija, ki ne zahteva veliko izobraževanja, fizičnega prostora in finančnega vložka, lahko pa doprinese h kakovostnejši celostni obravnavi. Komunikacija poteka neverbalno, zato je primerna tudi za osebe s kognitivnim upadom. Intervencije multisenzorne stimulacije z različnimi aktivnostmi in pripomočki spodbujajo olfaktorni, taktilni, vidni, slušni in gustatorni sistem. Širina te intervencije omogoča, da uporabimo na posameznika usmerjen pristop. Dotik ima velik vpliv na nas v zaznavah, mislih, občutkih ali vedenju drugega. Pomemben je pri socialnih interakcijah ter ima vpliv na duševno zdravje. Roke in s tem tudi dotik so ključno orodje fizioterapevta, ki lahko poleg terapij z dotikom izrazi tudi skrb, empatijo, podporo in osebo tudi pomiri. Celostni bio-psiho-socialni model poudarja pomembnost vključevanja življenjskega sloga in psiholoških dejavnikov v obravnavo. Večina raziskav s področja multisenzorne stimulacije je metodološko šibkih in bi bilo za vključevanje senzornih intervencij v protokole treba to spremeniti. Kažejo se pozitivni učinki, vendar bi bilo potrebnih več kakovostnih raziskav z dobro zasnovo, velikim vzorcem, trdnimi dokazi in vključitvijo kontrolnih skupin. Ključne besede: Bazalna stimulacija, multisenzorna stimulacija, spodbujanje čutov, fizioterapija, delovna terapija Objavljeno: 21.12.2022; Ogledov: 604; Prenosov: 61 Celotno besedilo (594,51 KB) |
57. Pogledi fizioterapevtov na problematiko psihosomatike in somatopsihikeJanja Koritnik, 2022 Opis: Danes vemo, da duša in telo nista dve ločeni entiteti, vendar med seboj delujeta v vzročno-posledični odvisnosti. Posledično se je v zdravstvu uveljavil biopsihosocialni model zdravja, ki poleg telesnega dogajanja upošteva še psihološke in sociološke dejavnike. Upoštevanje psihosocialnih dejavnikov v procesu zdravljenja vpliva na izboljšanje kakovosti in uspeha fizioterapije.
Namen diplomske naloge je preučiti problematiko psihosomatike in somatopsihike ter analizirati razlike v seznanjenosti fizioterapevtov s to problematiko in ugotoviti morebitno povezavo teh razlik s spolom ter delovno dobo fizioterapevta. Statistična analiza je potrdila, da prihaja do individualnih razlik v seznanjenosti fizioterapevtov s problematiko psihosomatike in somatopsihike, povezanosti teh razlik s spolom in delovno dobo pa nismo potrdili. Pri pregledu literature smo prišli do ugotovitev, da se fizioterapevti zavedajo pomembnosti psihološke podpore v fizioterapiji in jo dojemajo kot poklicno odgovornost.
Diplomska naloga je uporabna predvsem z vidika ozaveščanja o pomembnosti biopsihosocialnega pristopa pri obravnavi pacienta. Prav tako naloga predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje raziskave tega področja. Ključne besede: psihosomatika, somatopsihika, fizioterapija, psihoterapevtske metode Objavljeno: 21.12.2022; Ogledov: 540; Prenosov: 51 Celotno besedilo (606,04 KB) |
58. Vpliv telesne vadbe na kostno gostoto in število zlomov pri pacientih z osteoporozoKaja Verdnik, 2022 Opis: Osteoporoza je degenerativna bolezen, za katero sta značilna zmanjšanje kostne gostote in sprememba arhitekture kosti, kar vpliva na krhkost in posledične zlome že ob manjših obremenitvah, kot so dvigovanje lahkih bremen, kašelj in vstajanje iz sedečega ali ležečega položaja. Najpogostejši so zlomi zapestja, kolka in vretenc. Za osteoporozo so dovzetnejše ženske v primerjavi z moškimi, proces razgradnje kosti pa se pospešeno začne v prvih petih letih po menopavzi zaradi zmanjšane sinteze estrogena, ki je naravni zaviralec kostne razgradnje. Ženske imajo v primerjavi z moškimi tudi nižjo kostno maso. Za osteoporozo je značilna dolga latentna doba pred razvojem kliničnih simptomov in znakov. Najpogostejši prvi simptom je akutna bolečina v hrbtu, ki se pojavi ob mirovanju ali med vsakodnevnimi opravili. Osteoporozo največkrat diagnosticiramo s pomočjo merjenja kostne gostote in laboratorijskimi preiskavami. Pomemben dejavnik preprečevanja osteoporoze je spodbujanje telesne aktivnosti v fazi rasti, saj pripomore k večji kostni gostoti v odrasli dobi. Največji vpliv na povečanje kostne gostote ima vadba proti uporu, raziskave pa so pokazale, da aerobika in gimnastične vaje nimajo vpliva na strukturo in karakteristiko kostne mase. Osebe z osteoporozo imajo navadno tudi težave s koordinacijo ali ravnotežjem, zato je pri njih prisoten tudi strah pred padci. Dober program vadbe mora vsebovati tudi vaje za izboljšanje ravnotežja. Vrsta, pogostost, trajanje in intenzivnost vadbe so pri pacientih z osteoporozo odvisni predvsem od starosti, spola, izrazitosti osteoporoze in fizične pripravljenosti. Priporoča se večkomponentni program vadbe, ki vključuje vaje proti uporu in vaje za ravnotežje v dolžini 30-40 minut tri- do štirikrat tedensko. Splošna priporočena intenzivnost znaša 70–80 odstotkov. Zavedati se je treba, da se oseba z osteoporozo ne bo nikoli mogla vrniti k prejšnjemu življenjskemu slogu, ne glede na to, koliko vadi. Kljub široki uporabi vadbenih programov pri obravnavi pacientov z osteoporozo vpliv vadbe na povečanje kostne gostote in preprečevanje padcev ni povsem znan, saj so raziskave nizke kakovosti. Zato potrebujemo kakovostne raziskave, ki bi natančno določile učinkovitost posameznih komponent vadbe in s tem programa vadbe za paciente z osteoporozo. Ključne besede: osteoporoza, vadba, padci, preventiva, kostna gostota Objavljeno: 01.12.2022; Ogledov: 649; Prenosov: 109 Celotno besedilo (668,07 KB) |
59. |
60. Vpliv fizioterapevtske obravnave na celjenje rane ob epiziotomijiAneja Simončič, 2022 Opis: Porod je naravna in normalna izkušnja. Vaginalni porod spremljajo sočasna tveganja, saj se močno obremenijo mišice medeničnega dna (MMD) in presredek. Vsekakor pusti za seboj določeno posledice, še posebej takrat, kadar pride do rezanja presredka oziroma epiziotomije. Epiziotomija je kirurško povečanje vaginalne odprtine z rezom v drugem delu druge porodne dobe. Situaciji, pri katerih je rez nujno potrebno opraviti, sta operativno dokončanje vaginalnega poroda in pri medenični vstavi. Tudi kadar oseba, ki vodi porod (babica/porodničar) oceni, da je tkivo presredka trdo in neelastično, se lahko odloči za epiziotomijo. Znanih je sedem vrst epiziotomij. V Evropi je najpogosteje uporabljena mediolateralna epiziotomija. Bolečina in nelagodje ob celjenju rane zmanjšuje kakovost in funkcionalnost žensk. Pri pregledu literature smo ugotovili, da se je fizioterapevstka obravnava izkazala kot učinkovit pristop pri lajšanju težav ob epiziotomiji. Vaje za krepitev MMD so najučinkovitejša metoda za hitrejše celjenje epiziotomijske rane. Za zmanjšanje bolečin v presredku se najpogosteje uporablja fizikalna terapija. Terapevtski ultrazvok, transkutana električna nevro stimulacija in nizkoenergijski laser dajejo spodbudne rezultate pri lajšanju perinealne bolečine. Obravnava je v poporodnem obdobju vedno individualna in prilagojena posameznici. Le tako lahko dosežemo zastavljene cilje in ji zagotovimo kakovostno oskrbo ter čim hitrejšo vzpostavitev njenega zadovoljstva in zdravja. Ključne besede: fizioterapevtska obravnava ob epiziotomiji, bolečine v presredku, vaje za krepitev mišic medeničnega dna, poporodno obdobje Objavljeno: 29.11.2022; Ogledov: 739; Prenosov: 53 Celotno besedilo (1,27 MB) |