Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Fizioterapevtski postopki pri zvinu gležnja
Tomaž Šubej, 2020

Opis: Uvod in namen: Gleženj sodi med najpogosteje poškodovane sklepe. V večini primerov pride do lateralnega zvina gležnja, manj pogosto pa do medialnega in sindezmotskega. Poškodba gležnja je pogosta težava tako športnikov kot ostale populacije. Glede na pogostost poškodbe, predstavlja le-ta velik ekonomski strošek v zdravstveni stroki. Metode: Za diplomsko nalogo je bil narejen pregled in primerjava že izvedenih raziskav. Iskanje raziskav je potekalo v iskalnikih Google Scholar, ScienceDirect in PubMed, v knjižnici Zdravstvene fakultete in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rezultati: V podroben pregled smo na podlagi vključitvenih kriterijev vpletli 48 raziskav, s katerimi smo raziskovali fizioterapevtske postopke zvina gležnja. Izključene so bile raziskave starejše od deset let in so zajemale kronične težave ter zlome in poškodbe mišic gležnja. Uporabnost: Edukacija fizioterapevtov s sodobnimi smernicami za kvalitetnejšo in bolje usmerjeno fizioterapevtsko obravnavo. Želimo razbremeniti medicinsko stroko in zmanjšati stroške zdravljenja zaradi primarnih in sekundarnih poškodb gležnja, kot tudi zmanjšati število poznejših zapletov zaradi nepravilne rehabilitacije. Omejitve: Osredotočili smo se na ligamentarne poškodbe – zato nismo vključevali raziskav, ki so osredotočene na poškodbe mišic. Izključili smo tudi kronične težave, nastale po zvinu gležnja ter zlome.
Ključne besede: Akutni zvin gležnja, poškodba gležnja, anatomija gležnja, biomehanika gležnja, rehabilitacija gležnja, Ottawa pravila.
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (935,29 KB)

2.
Pomen upada vida in staranja na preventivo pred padci
Urška Leskovšek, 2020

Opis: S starostjo se vid slabša. Spremembe pa imajo pomemben vpliv na vsakdanje življenje starejšega. Povečana potreba po pomoči osnovnih dnevnih dejavnosti je povezana z zmanjšano ostrino vida. Vid prispeva k ohranjanju ravnotežja med gibanjem, z njim zaznavamo orientiranost lastnega telesa glede na silo težnosti in gibanja. Proces staranja poslabša tudi ravnotežje, kar poveča nevarnost za padce. Padci postajajo glavna skrb za javno zdravstvo, saj so eden izmed glavnih vzrokov poškodb in smrti starejših odraslih. Padci pri starejših sprožijo strah, kar vodi v depresijo, zaskrbljenost in zmanjšano telesno dejavnost. Čeprav nekatere raziskave niso odkrile pomembne povezave med ostrino vida in tveganjem padca, imajo starejši odrasli z nizko ostrino vida večje tveganje za padce. Zdrav način življenja, ki vključuje redno telesno vadbo, druženje in komunikacijo, prispeva k boljšemu počutju posameznika in večji samozavesti.
Ključne besede: starejši (elderly people), ravnotežje (balance), vid (eyesight), padci (falls).
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 2; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
VLOGA FIZIOTERAPEVTA PRI PREPREČEVANJU OSTEOPOROZE
Anže Završnik, 2020

Opis: Osteoporoza je velik problem starejše populacije in predstavlja precejšnje breme družbe in zdravstvene blagajne. Bolezen lahko vodi v slabšo kakovost življenja, v nezmožnost samooskrbe ali v skrajnem primeru celo v smrt. Vplivamo lahko na dejavnike tveganja, ki so v današnji družbi zelo pogosti. Pri samem diagnosticiranju bolezni obstajajo smernice, ki so enotne za ves svet. Obstajajo protokoli in računalniški algoritem, ki so dostopni vsem zdravstvenim delavcem, ki želijo prispevati k boju proti osteoporozi. Največ lahko naredimo v preventivi, in sicer že v obdobju otrok. Obstajajo športne dejavnosti in športi, ki bodo otroku prinesli zadovoljstvo, krepitev mišičnega sistema, izboljšanje propriocepcije in večanje mineralne kostne gostote. Za starejšo populacijo premoremo programe pri različnih inštitucijah, ki so namenjeni preventivi osteoporoze. Ti programi vsebujejo edukacijo o zdravi prehrani, pravilnem gibanju in aktivnem življenjskem stilu. Osteoporoza bo vedno pogostejša in lahko kroji kakovost posameznikovega življenja. O bolezni je veliko znanega, zelo pomembno pa je, da poznamo tudi preventivne ukrepe in imamo ustrezne mehanizme, da jo preprečimo, zdravimo ali vsaj omejimo. Ob dobrem sodelovanju, posluhu in spoštovanju različnih vej primarnega zdravstva, smo v tem boju lahko zelo uspešni in zmoremo ključno vplivati na kakovost življenja vsakega posameznika.
Ključne besede: Dejavniki tveganja, telesna vadba, mineralna kostna gostota, fizioterapija.
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Pred in poporodna telesna pripravljenost
Ina Dolenc, 2020

Opis: Uvod in namen: Nosečnost in obdobje po porodu sta izjemno pomembni obdobji. Namen diplomske naloge je natančneje opredeliti vpliv telesne vadbe na telesno pripravljenost posameznic v predporodnem obdobju in njihov kasnejši porod, ter natančneje pregledati vrste telesnih dejavnosti, ki so zanje primerne. Izpostaviti je potrebno tudi pomembnost krepitve mišic medeničnega dna in vpliv telesne pripravljenosti na kakovost življenja žensk v pred in poporodnem obdobju. Metode: S pomočjo kritične proučitve literature smo opravili pregled vidikov pred in poporodne telesne pripravljenosti. Pri poglobljenem študiju literature smo uporabili deskriptivno metodo. Poiskali smo članke in recenzirano literaturo, ki je bila objavljena v obdobju zadnjih desetih let, v angleškem jeziku. Rezultati: Raziskave kažejo pozitiven vpliv telesne vadbe na predporodno telesno pripravljenost in kasnejši porod. Telesna pripravljenost vpliva tudi na kakovost življenja žensk v poporodnem obdobju. Uporabnost: Predstavitev pozitivnih učinkov telesne vadbe in dobre telesne pripravljenosti v pred in po porodnem obdobju, ki je podana na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature. Omejitve: Omejitveni dejavniki pri pripravi diplomske naloge so majhno število preiskovancev v študijah, nedostopnost do celotnega besedila raziskav in študije, ki so bile starejše od desetih let.
Ključne besede: Telesna pripravljenost (physical fitness), predporodno obdobje (prepartum period), poporodno obdobje (postpartum period), vadba (exercise), nosečnost (pregnancy).
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (855,78 KB)

5.
Vpliv dodatne gibalne intervencije na izbrane funkcionalne teste mladih jadralcev
Valentina Baruca, 2020

Opis: Uvod in namen: Jadranje je šport, ki zahteva dobro telesno pripravljenost, zato priredili program dodatne gibalne intervencije. Namen diplomske naloge je bil to ovrednotiti. Metode: Vključenih je bilo 16 otrok, razdeljenih v dve skupini. Intervencijska skupina je imela dodatno gibalno intervencijo, ki je bila sestavljena iz vaj za krepitev mišične moči, izboljšanje ravnotežja in koordinacije. Potekala je 12 mesecev. Kontrolna skupina ni imela dodatnih treningov. Izvedli smo tri meritve: pred izvajanjem intervencije, med in po 12 mesecih. Merili smo sposobnost ohranjanja mirne stoje na podlagi z vgrajenimi pritiskovnimi senzorji, moč stiska pesti, telesno maso, telesno višino, meritve unilateralne stoje z odprtimi, zaprtimi očmi in stojo na nestabilni blazini. Rezultati: Skupini sta bili na začetku merjenj izenačeni (p > 0,05). Do signifikantnega interakcijskega učinka je prišlo pri parametru stiska dominantne pesti (p = 0,047) in pri testu unilateralne stoje z zaprtimi očmi (p = 0,015) medtem, ko je kontrolna skupina je kazala le trend izboljšanja (p = 0,067).Pri ostalih testih razlik nismo zasledili (p > 0,05). Uporabnost: Z dodatno gibalno intervencijo smo uspeli doseči izboljšanje moči stiska pesti ter enega izmed parametrov ravnotežja. Omejitve: Nizek numerus raziskave, za to populacijo nizka občutljivost testov in slaba kontrola aktivnosti izven gibalne intervencije.
Ključne besede: Optimist, jadranje, dodatna gibalna intervencija, gibalna sposobnost.
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
FIZIOTERAPEVTSKA REHABILITACIJA PACIENTA PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI
Sebastjan Strmčnik, 2020

Opis: Uvod in namen: Možganska kap spada med žariščne možganskožilne bolezni in je posledica okvare možganskih žil. Pri ljudeh, po preboleli možganski kapi, se lahko pojavijo okvare na gibalnem področju ali na drugih področjih človekovega delovanja. Pri celostni obravnavi bolnika po možganski kapi, ki jo izvaja multidisciplinarna ekipa, je glavna naloga fizioterapevta, da z različnimi fizioterapevtskimi metodami in tehnikami vzpostavi vračanje motoričnih funkcij pri bolniku. V diplomski nalogi smo se osredotočili na proces rehabilitacijske obravnave bolnika po možganski kapi. Metode: Podatki so bili zbrani s pomočjo pregleda literature, objavljene v obdobju med letoma 2005 in 2019. Uporabljene so bile raziskave avtorjev, podprte z dokazi. Rezultate raziskav smo prikazali v obliki tabele. Rezultati: V pregled literature smo vključili 16 raziskav, ki so obravnavale fizioterapevtsko rehabilitacijo bolnika po preboleli možganski kapi. Ugotovitve študij so pokazale večjo učinkovitost kombiniranih metod in tehnik v fizioterapiji (PNF, Bobath, kinezioterapija, hidroterapija, FES) pri izboljšanju funkcionalnih sposobnosti bolnikov, ki so doživeli možgansko kap. Kombinirana terapija lahko učinkovito dopolnjuje standardno rehabilitacijo, kar je razvidno iz raziskav. Uporabnost: S pregledom člankov v Pubmedu lahko dokažemo, da fizioterapevtski postopki izboljšajo kakovost življenja bolnikov po možganski kapi. Omejitve: Potrebnih je še več raziskav na področju rehabilitacije, preprečevanja, ozaveščanja in zdravljenja možganske kapi.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

7.
Vpliv učenja zahtevnih motoričnih spretnosti pri starostnikih
Anja Potočnik, 2020

Opis: S staranjem se zmanjša učinkovitost vidnega, vestibularnega in somatosenzoričnega oziroma proprioceptivnega sistema. Zmanjšanja se tudi gibljivost sklepov in mišična moč za ohranjanje oziroma vzpostavljanje ravnotežja, kar privede do padca. Z našo diplomsko nalogo želimo ugotoviti, ali lahko učenje zahtevnih motoričnih spretnosti vpliva na gibalne sposobnosti starostnikov. V obravnavani literaturi smo pregledali 10 raziskav, pri katerih smo izključili premalo število preiskovancev, obravnavo mlajših od 60 let, vsebinsko neskladna besedila z vsebino diplomskega dela, nezaključene raziskave in raziskave brez dostopa do celotnega besedila. Raziskave kažejo, da lahko z učenjem zahtevnih motoričnih spretnosti bistveno vplivamo na ravnotežje in druge gibalne sposobnosti starostnikov. Vadba vpliva tudi na spremembo anatomije možganov in vpliva na izboljšanje kognitivne zmogljivosti. S pregledom literature smo ugotovili, da imajo tisti, ki so obiskovali tečaj različnih motoričnih sposobnosti vsaj 2 meseca, izboljšane gibalne sposobnosti v primerjavi z neaktivnimi starostniki. Izboljšali so si dinamično ravnotežje, gibljivost, reakcijski čas in moč mišic. Zaradi izboljšane moči posturalnih mišic lahko vzdržujejo sproščeno telesno držo. Na koncu smo ugotovili, da ima lahko učenje motorične spretnosti potencialne koristi na senzorični in motorični sistem za vzdrževanje in ohranjanje ravnotežja med stojo. S takim učenjem bi si starejši izboljšali ravnotežje, lažje nadzorovali držo, prav tako bi se zmanjšalo število padcev.
Ključne besede: ravnotežje starostnikov, motorična kontrola, motorično učenje, senzorični sistemi, motorične spretnosti v starosti, vpliv vadbe v starosti
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

8.
FIZIOTERAPEVTSKA REHABILITACIJA BOLNIKA PO OPERACIJI HERNIE DISCI LEDVENE HRBTENICE
Tereza Remih, 2020

Opis: Uvod in namen: Hernia disci je lahko eden od vzrokov za bolečino v križu. Kaže se z znaki in simptomi ledvenega radikularnega sindroma. Najpogosteje se pojavlja pri mlajši in srednji populaciji. Zdravljenje lahko poteka konservativno ali operativno. Namen diplomske naloge je pregledati znanstveno in strokovno literaturo ter primerjati učinke različnih fizioterapevtskih terapij po operaciji hernie disci v ledvenem delu hrbtenice in njihov vpliv na bolečino in funkcijo ledvenega predela. Metode: Iskanje literature smo izvedli v splošnih podatkovnih zdravstvenih in medicinskih zbirkah: Cochrane Library, PEDro in PubMED. Vključitvena merila so bila: randomizirane kontrolirane študije objavljene po letu 2008, rehabilitacija po operaciji hernie disci v ledvenem predelu, laminektomija, discektomija, mikrodiscektomija, študije v angleškem jeziku, ocena po lestvici PEDro višja ali enaka 4. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih 10 raziskav, ki so proučevale učinke fizioterapevtskih postopkov po operaciji hernie disci. Rezultati so pokazali učinkovitost fizioterapije glede izboljšanja funkcionalnega statusa in zmanjšanje bolečine. Uporabnost: Primerjava učinkov različnih intervencij na bolečino in funkcionalni status. Omejitve: Raziskave, pri katerih nismo dostopali do celotnega besedila, poškodovanci z diagnozo hernie disci v ledveni hrbtenici, ki niso bili zdravljeni operativno, poškodovanci z diagnozo hernie disci, ki ni prisotna v ledveni hrbtenici, študije s pregledom literature, raziskave, ki še niso končane in raziskave, starejše od 10 let.
Ključne besede: Fizioterapija, rehabilitacija, operacija hernie disci
Objavljeno: 21.01.2020; Ogledov: 299; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
UČINKOVITOST RAZLIČNIH FIZIOTERAPEVTSKIH TEHNIK ZA ODPRAVLJANJE CERVIKOGENEGA GLAVOBOLA
Sara Blaznik, 2020

Opis: Glavobol velja za enega najpogostejših dejavnikov onesposobljenosti svetovnega prebivalstva. CG predstavlja enega najpogostejših vrst glavobola. Že od nekdaj so se pojavljala vprašanja o najučinkovitejših terapevtskih pristopih in za eno najpogosteje uporabljenih učinkovitih metod je veljala fizioterapija. Za postavljanje diagnoze moramo poleg diagnostičnih kriterijev imeti zadostno količino znanja o cervikalni hrbtenici. Zaradi kompleksnosti cervikalnega dela je diagnosticiranje CG ortopedom in fizioterapevtom dolgo predstavljalo velik problem, zato so CG velikokrat zamenjali za druge tipe glavobola. Danes so znanje in sposobnosti fizioterapevtov dovolj široki in podprti s strokovno literaturo, da lahko za zdravljenje CG z dobrimi manualnimi tehnikami uspešno postavimo diagnozo in izvajamo terapevtske postopke. Znanstveno podprta praksa je najučinkovitejši način za izbiro terapevtskih pristopov. Za najučinkovitejši način zdravljenja CG (ne glede na tip) so se izkazale mobilizacija cervikalne hrbtenice ter terapevtske vaje za vzdržljivost in raztezanje globokih cervikalnkih fleksorjev, še največji učinek pa imajo v obliki kombinirane terapije.
Ključne besede: Cervikogeni glavobol fizioterapija, manualne tehnike, vaje, elektroterapija, transkutana električna nevrostimulacija
Objavljeno: 21.01.2020; Ogledov: 568; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

10.
ŠOLA PROTI BOLEČINI V KRIŽU
Johan Čobanović, 2019

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti nekatere Šole proti bolečini v križu in medsebojne primerjave ciljev, metod dela, vsebin programa kot ostalih komponent dela s pacienti z bolečino v križu. Poleg tega smo ugotavljali, kakšen vpliv imajo biopsihosocialni dejavniki na bolečino v križu in na kakšen način se posamezne šole soočajo z njo. Primerjali smo različne pristope in oblike dela v skupini. Zanimalo nas je tudi, kako vpliva na bolečino v križu delovno mesto in socialne interakcije ter kako se Šole proti bolečini v križu soočajo s to problematiko. Najbolj nas je zanimala primerjava elementov slovenske šole z ostalimi. Postavili smo si 3 hipoteze, s katerimi smo želeli ugotoviti, ali je slovenska Šola proti bolečini v križu po Frideriki Kresal konkurenčna ostalim obravnavanim šolam, ali imajo vse šole enake oziroma podobne cilje in ali so elementi in metode dela Šole proti bolečini v križu po Frideriki Kresal enaki oziroma primerljivi z drugimi šolami. Literaturo smo črpali iz slovenskih in angleških virov. Pri tem smo uporabljali naslednje baze podatkov: PubMed, Google, COBISS, Google Scholar, PEDro, SpringerLink. Iskali smo s ključnimi besedami: bolečina v križu, biopsihosocialna obravnava, rehabilitacija in Šola proti bolečini v križu. Vodilo vseh šol je, da pacienti prevzamejo skrb za svoje zdravje in zdrav način življenja. Nasvete šol lahko uporabljajo tako pri preventivi kot kurativi. Ugotovili smo, da so cilji zelo podobni oziroma enaki, medtem ko se število pacientov v skupinah, tim zdravstvenih delavcev, trajanje in vsebine ter potek programov nekoliko razlikujejo. Ugotovili smo, da je slovenska Šola proti bolečini v križu po Frideriki Kresal vsekakor konkurenčna ostalim šolam in jih v določenih elementih celo presega. Kanadska in slovenska šola namenjata veliko pozornost biopsihosocialnim dejavnikom, ki pomembno vplivajo na obravnavo bolečine v križu. Šole vzpodbujajo paciente k športnim in telesnim aktivnostim in predlagajo, da se le-ti izogibajo stresnim situacijam tako doma kot na delu. Potrebne so nadaljnje raziskave na področju ustreznosti metod preventivnih programov bolečine v križu in študije o učinkovitosti ter rezultatov uspešnosti Šol proti bolečini v križu.
Ključne besede: bolečina v križu, biopsihosocialna obravnava, rehabilitacija, šola proti bolečini v križu
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 588; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh