Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
FIZIOTERAPEVTSKA REHABILITACIJA BOLNIKA PO OPERACIJI HERNIE DISCI LEDVENE HRBTENICE
Tereza Remih, 2020

Opis: Uvod in namen: Hernia disci je lahko eden od vzrokov za bolečino v križu. Kaže se z znaki in simptomi ledvenega radikularnega sindroma. Najpogosteje se pojavlja pri mlajši in srednji populaciji. Zdravljenje lahko poteka konservativno ali operativno. Namen diplomske naloge je pregledati znanstveno in strokovno literaturo ter primerjati učinke različnih fizioterapevtskih terapij po operaciji hernie disci v ledvenem delu hrbtenice in njihov vpliv na bolečino in funkcijo ledvenega predela. Metode: Iskanje literature smo izvedli v splošnih podatkovnih zdravstvenih in medicinskih zbirkah: Cochrane Library, PEDro in PubMED. Vključitvena merila so bila: randomizirane kontrolirane študije objavljene po letu 2008, rehabilitacija po operaciji hernie disci v ledvenem predelu, laminektomija, discektomija, mikrodiscektomija, študije v angleškem jeziku, ocena po lestvici PEDro višja ali enaka 4. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih 10 raziskav, ki so proučevale učinke fizioterapevtskih postopkov po operaciji hernie disci. Rezultati so pokazali učinkovitost fizioterapije glede izboljšanja funkcionalnega statusa in zmanjšanje bolečine. Uporabnost: Primerjava učinkov različnih intervencij na bolečino in funkcionalni status. Omejitve: Raziskave, pri katerih nismo dostopali do celotnega besedila, poškodovanci z diagnozo hernie disci v ledveni hrbtenici, ki niso bili zdravljeni operativno, poškodovanci z diagnozo hernie disci, ki ni prisotna v ledveni hrbtenici, študije s pregledom literature, raziskave, ki še niso končane in raziskave, starejše od 10 let.
Ključne besede: Fizioterapija, rehabilitacija, operacija hernie disci
Objavljeno: 21.01.2020; Ogledov: 60; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
UČINKOVITOST RAZLIČNIH FIZIOTERAPEVTSKIH TEHNIK ZA ODPRAVLJANJE CERVIKOGENEGA GLAVOBOLA
Sara Blaznik, 2020

Opis: Glavobol velja za enega najpogostejših dejavnikov onesposobljenosti svetovnega prebivalstva. CG predstavlja enega najpogostejših vrst glavobola. Že od nekdaj so se pojavljala vprašanja o najučinkovitejših terapevtskih pristopih in za eno najpogosteje uporabljenih učinkovitih metod je veljala fizioterapija. Za postavljanje diagnoze moramo poleg diagnostičnih kriterijev imeti zadostno količino znanja o cervikalni hrbtenici. Zaradi kompleksnosti cervikalnega dela je diagnosticiranje CG ortopedom in fizioterapevtom dolgo predstavljalo velik problem, zato so CG velikokrat zamenjali za druge tipe glavobola. Danes so znanje in sposobnosti fizioterapevtov dovolj široki in podprti s strokovno literaturo, da lahko za zdravljenje CG z dobrimi manualnimi tehnikami uspešno postavimo diagnozo in izvajamo terapevtske postopke. Znanstveno podprta praksa je najučinkovitejši način za izbiro terapevtskih pristopov. Za najučinkovitejši način zdravljenja CG (ne glede na tip) so se izkazale mobilizacija cervikalne hrbtenice ter terapevtske vaje za vzdržljivost in raztezanje globokih cervikalnkih fleksorjev, še največji učinek pa imajo v obliki kombinirane terapije.
Ključne besede: Cervikogeni glavobol fizioterapija, manualne tehnike, vaje, elektroterapija, transkutana električna nevrostimulacija
Objavljeno: 21.01.2020; Ogledov: 58; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
ŠOLA PROTI BOLEČINI V KRIŽU
Johan Čobanović, 2019

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti nekatere Šole proti bolečini v križu in medsebojne primerjave ciljev, metod dela, vsebin programa kot ostalih komponent dela s pacienti z bolečino v križu. Poleg tega smo ugotavljali, kakšen vpliv imajo biopsihosocialni dejavniki na bolečino v križu in na kakšen način se posamezne šole soočajo z njo. Primerjali smo različne pristope in oblike dela v skupini. Zanimalo nas je tudi, kako vpliva na bolečino v križu delovno mesto in socialne interakcije ter kako se Šole proti bolečini v križu soočajo s to problematiko. Najbolj nas je zanimala primerjava elementov slovenske šole z ostalimi. Postavili smo si 3 hipoteze, s katerimi smo želeli ugotoviti, ali je slovenska Šola proti bolečini v križu po Frideriki Kresal konkurenčna ostalim obravnavanim šolam, ali imajo vse šole enake oziroma podobne cilje in ali so elementi in metode dela Šole proti bolečini v križu po Frideriki Kresal enaki oziroma primerljivi z drugimi šolami. Literaturo smo črpali iz slovenskih in angleških virov. Pri tem smo uporabljali naslednje baze podatkov: PubMed, Google, COBISS, Google Scholar, PEDro, SpringerLink. Iskali smo s ključnimi besedami: bolečina v križu, biopsihosocialna obravnava, rehabilitacija in Šola proti bolečini v križu. Vodilo vseh šol je, da pacienti prevzamejo skrb za svoje zdravje in zdrav način življenja. Nasvete šol lahko uporabljajo tako pri preventivi kot kurativi. Ugotovili smo, da so cilji zelo podobni oziroma enaki, medtem ko se število pacientov v skupinah, tim zdravstvenih delavcev, trajanje in vsebine ter potek programov nekoliko razlikujejo. Ugotovili smo, da je slovenska Šola proti bolečini v križu po Frideriki Kresal vsekakor konkurenčna ostalim šolam in jih v določenih elementih celo presega. Kanadska in slovenska šola namenjata veliko pozornost biopsihosocialnim dejavnikom, ki pomembno vplivajo na obravnavo bolečine v križu. Šole vzpodbujajo paciente k športnim in telesnim aktivnostim in predlagajo, da se le-ti izogibajo stresnim situacijam tako doma kot na delu. Potrebne so nadaljnje raziskave na področju ustreznosti metod preventivnih programov bolečine v križu in študije o učinkovitosti ter rezultatov uspešnosti Šol proti bolečini v križu.
Ključne besede: bolečina v križu, biopsihosocialna obravnava, rehabilitacija, šola proti bolečini v križu
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 231; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Vpliv transkutane električne živčno-mišične stimulacije na kronično bolečino v križu
Silvo Pšeničnik Sluga, 2019

Opis: Namen raziskave je bil preučiti učinkovitost TENS-a pri bolnikih s kronično bolečino v križu. V raziskavo smo vključili 80 preiskovancev. Rezultati so pokazali, da uporaba TENS-a osemkrat po 20 minut v obdobju 14 dni zmanjša stopnjo bolečine, merjene z vizualno analogno lestvico. Prav tako smo ugotovili, da uporaba TENS-a poveča funkcionalne zmožnosti, ocenjene po modificiranem Roland-Morrisovem vprašalniku. Na podlagi pridobljenih rezultatov sklepamo, da je pozitiven učinek terapije posledica naravnega poteka bolezni v času trajanja terapij. Kratkotrajen protibolečinski učinek s TENS-om smo po našem mnenju dosegli po teoriji kontrole vrat in zaradi porasta ravni endorfinov v cerebrospinalni tekočini, ki blažijo bolečino po naravni poti. Količina endorfinov se poveča v trenutkih zadovoljstva in delujejo tudi pri placebu, ko se ustvarja analgezija s samoaktivacijo endogene kontrole bolečine. Rezultate naše raziskave smo primerjali z drugimi raziskavami, ki smo jih pregledali, in ugotovili, da večina študij ni pokazala, da je TENS učinkovita terapija za lajšanje kronične bolečine v križu. Nekatere raziskave pa so vendarle dokazale učinkovitost TENS-a kot terapevtske metode. Sklepamo, da bi bilo treba opraviti več kakovostnih randomiziranih raziskav, ki bi bile dvojno slepe in bi imele kontrolo s placebom. Prav tako bi bilo treba izpeljati čim več ponovljivih raziskav, ki bi uporabile iste modifikacije TENS-a, čas trajanja terapije, vzorec preiskovancev, vključitvena in izključitvena merila, vprašalnike, saj bi s tem natančneje pokazale delovanje TENS-a kot terapevtske metode, z bolj izpopolnjenimi in pojasnjenimi rezultati.
Ključne besede: TENS, učinkovitost, kronična bolečina v križu, terapevtska uporaba.
Objavljeno: 26.11.2019; Ogledov: 232; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

5.
POVEZAVA MED UPORABO SODOBNIH MOBILNIH NAPRAV IN POJAVNOSTJO BOLEČINE V VRATU IN GLAVI PRI MLADOSTNIKIH
Sara Šarenac, 2019

Opis: Uvod in namen: Pri uporabi pametnih telefonov je glava v položaju, ki lahko povzroča bolečine v vratu in glavi. Namen diplomske naloge je preučiti povezavo med uporabo sodobnih mobilnih naprav in pojavnostjo bolečin v vratu in glavi pri mladostnikih. Metode: Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je obsegal 13 vprašanj. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 199 mladostnikov savinjske regije, starih od 15 do 19 let. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa SPSS 23.0. Rezultati: Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala povezavo med uporabo pametnih telefonov in pojavnostjo bolečine v vratu in glavi. Pogoste in občasne bolečine v glavi in vratu je imelo 35.7 % deklet in 29.6 % fantov. Rezultati so pokazali, da med večletno uporabo pametnega telefona in jakostjo bolečine v vratu obstaja pozitivna nizka povezanost (r = 0.3; p < 0.01), med večletno uporabo pametnega telefona in jakostjo bolečine v glavi pa nizka povezanost (r = 0.4; p < 0.001). Uporabnost: Pridobljeni rezultati ankete lahko pomembno vplivajo na razvoj posodobljenih preventivnih programov in ukrepov, ki bi lahko zajemali ergonomske ukrepe kot izobraževanje mladostnikov o pravilni drži telesa pri uporabi sodobnih mobilnih naprav. Omejitev: Vprašalnik je izpolnilo 199 mladostnikov savinjske regije. Raziskavo bi bilo smiselno opraviti še v drugih regijah.
Ključne besede: Ključne besede: bolečina v vratu, glavobol, pametni telefon, mladostnik
Objavljeno: 26.11.2019; Ogledov: 176; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

6.
VPLIV RAZLIČNIH METOD INFILTRACIJE NA ZDRAVLJENJE SINDROMA ZAPESTNEGA PREHODA
Petra Avbelj, 2019

Opis: Sindrom zapestnega prehoda (SZP) je najpogostejša utesnitvena nevropatija, saj predstavlja kar 90 odstotkov utesnitvenih nevropatij. Ponavljajoči se gibi dlani in zapestja povzročajo povečanje pritiska znotraj zapestnega prehoda, kar povzroči zadebelitev kit in ovojnice. Simptomi obsegajo nočno ali jutranje mravljinčenje v vsaj dveh od prvih štirih prstih roke (od palca do prstanca). Simptome lahko izzoveta tudi dolgotrajnejše stiskanje pesti ali ročno delo. Otresanje rok ali sprememba položaja roke težave običajno ublažita. Simptomi močno vplivajo na upad kakovosti pacientovega življenja in povzročajo materialno škodo (zmanjšanje produktivnosti, bolniška odsotnost z dela, stroški zdravljenja idr.). Poznamo štiri stopnje SZP. Raziskave so običajno narejene na vzorcu pacientov z blago ali zmerno stopnjo SZP. Nevrofiziološke meritve prevajanja po perifernem živčevju so pomembne za diferenciacijo vzrokov od podobnih diagnoz. V zadnjem času se uveljavlja tudi ultrasonografska (US) preiskava. Možnosti za lajšanje simptomov je več (opornice, fizioterapevtska obravnava, analgetiki ipd.). V svetu se kot učinkovit način zdravljenja SZP čedalje pogosteje uporabljajo različne metode infiltracije. Na podlagi vključenih raziskav ugotavljamo, da kortikosteroidi in s trombociti bogata plazma kažejo kratkoročno učinkovitost pri zdravljenju SZP, dekstroza pa učinkuje kratkoročno in srednjeročno. Operacija zaenkrat ostaja najučinkovitejša metoda zdravljenja. Do sedaj je bilo namreč izvedenih premalo raziskav, ki bi neposredno primerjale posamezne metode infiltracije z operativno sprostitvijo zapestnega prehoda (ZP) in bi lahko pripeljale do drugačnih izsledkov. Zaradi pozitivnih učinkov metod infiltracije lahko vseeno povzamemo, da uporaba metod infiltracije pri zdravljenju SZP prehoda obeta vsaj odložitev operativne sprostitve ZP, če ne izogib slednji.
Ključne besede: sindrom zapestnega prehoda, kortikosteroidi, s trombociti bogata plazma, dekstroza
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 219; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

7.
MOTIVACIJSKI IN PSIHOTERAPEVTSKI VIDIKI V FIZIOTERAPIJI
Ana Horjak, 2019

Opis: Namen naloge je proučiti psihoterapevtski vidik v fizioterapiji, prepoznati razloge nezadostne motiviranosti za vključevanje v fizioterapevtske aktivnosti in neupoštevanje pomembnosti fizioterapije med pacienti ter ugotoviti, na kakšen način izboljšati motivacijo pacientov. Uporabljeni sta metoda intervjuja v okviru študije primera in metoda lastnega opazovanja. Ugotavljamo, da so razlogi za nezadostno motiviranost za fizioterapijo med pacienti z multiplo sklerozo družinske obveznosti in natrpan način življenja, prav tako tudi fizioterapevt ni dovolj motiviran za doseganje sprememb pri intervjuvanih pacientih z multiplo sklerozo. Naloga je aplikativno uporabna za fizioterapevte, prispeva spoznanje, da fizioterapevt vzpostavi motivacijski odnos s pacienti z multiplo sklerozo in ponudi preventivne rešitve za preprečevanje funkcionalnosti upada, kar se je v naši raziskavi pokazalo kot potreba po izboljšavi dela fizioterapevta s pacienti z multiplo sklerozo z vidika doseganja učinkov motiviranosti za fizioterapijo. Uporabnost naloge se kaže za oblikovalce predpisov, da bi na podlagi spoznanj raziskave omogočili subvencioniranje fizioterapije s strani države in omogočili brezplačno dostopnost fizioterapevta na ravni lokalne skupnosti. Zaradi omejitve študije primerov na paciente z multiplo sklerozo na območju Domžal ugotovitev kvalitativne raziskave o motivacijskih in psihoterapevtskih vidikih ne moremo posplošiti na območje Republike Slovenije. Za to so potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: motivacija, psihoterapevtski vidiki v fizioterapiji, multipla skleroza, kognitivno-vedenjska terapija
Objavljeno: 11.10.2019; Ogledov: 353; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (452,72 KB)

8.
VPLIV VADBE NA FUNKCIJSKE ZMOGLJIVOSTI STAREJŠIH
David Trofenik, 2019

Opis: Uvod in namen: Namen diplomskega dela je pregledati strokovno in znanstveno literaturo s področja usmerjene telesne vadbe in vpliva le-te na kakovost življenja starejših oseb ter predstaviti vrednost aktivnega življenskega sloga in telesne aktivnosti. Pomembnost vpliva telesne vadbe na funkcijske sposobnosti starejših dokazuje proučena obstoječa strokovna in znanstvena literatura s področja usmerjene telesne vadbe, vpliva vadbe na kakovost življenja, ohranjanja ter izboljševanja gibljivosti, vpliva na ravnotežje, zmanjševanja dejavnikov tveganja za padce, vpliva na kognitivne zmogljivosti. Vse to prispeva k večjemu vključevanju te populacije v družbo in krepi njihovo socialno mrežo. Rezultati: Raziskave kažejo, da je mogoče z ustrezno vadbo bistveno vplivati na gibalne sposobnosti starejših. Telesna vadba vpliva tudi na splošno razpoloženje posameznika, upočasnjuje upad kognitivnih zmogljivosti, preprečuje degenerativne možganske spremembe. Uporabnost: Predstavitev pozitivnih učinkov aktivnega življenskega sloga in telesne aktivnosti je podana po pregledu recenzirane strokovne in znanstvene literature s področja usmerjene telesne vadbe in vpliva vadbe na kakovost življenja starejših.
Ključne besede: Starejše osebe, kakovostno staranje, ravnotežje, telesna vadba v starosti.
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 500; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (807,28 KB)

9.
SODOBNE SMERNICE IN PRIPOROČILA ZA VRNITEV V ŠPORT PO REKONSTRUKCIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZI
Rok Žagar, 2019

Opis: Uvod in namen: Poškodba sprednje križne vezi (SKV) je eden izmed glavnih vzrokov izostanka od športne aktivnosti. Po dolgotrajni rehabilitaciji in vrnitvi v šport obstaja od 20 do 30 odstotkov možnosti za ponovno poškodbo. Za zdaj še ni konkretnih smernic glede varne vrnitve v šport, ki bi temeljile na objektivnih kliničnih kriterijih (OKK). Namen diplomske naloge je pripraviti sodobne smernice in priporočila na podlagi sistematskih pregledov literature (SPL). S tem želimo izboljšati proces odločanja pri varnejšem vračanju športnika v trenažno-tekmovalni proces po poškodbi SKV. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature. Vključitvena merila zajemajo: (1) sistematske preglede literature, ki obravnavajo OKK v povezavi s tveganjem za ponovno poškodbo SKV, (2) rekonstrukcijo SKV, (3) datum objave med letoma 2011 in 2019 in (4) angleški jezik. Rezultati: Glede na izbrana vključitvena merila in ročno iskanje smo izbrali 7 relevantnih SPL, ki ustrezajo obravnavani tematiki. Uporabnost: Dosledna uporaba priporočil, podprtih z dokazi, lahko vpliva na zmanjšano incidenco ponovnih poškodb SKV in pripomore k učinkovitejši fizioterapevtski obravnavi v pozni fazi rehabilitacije. Omejitve: Podana priporočila niso dokončna. Obstaja potreba po natančnejših opredelitvah raziskovalnega problema. Pričakovati je, da bomo v prihodnje ob boljši raziskovalni metodologiji podrobneje spoznali problematiko.
Ključne besede: sprednja križna vez, objektivni klinični kriteriji, vračanje v šport, sodobne smernice, sistematski pregledi literature
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 336; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (673,60 KB)

10.
FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA DISFUNKCIJE MEDENIČNEGA DNA Z RAZISKAVO O UPORABNOSTI MAGNETNEGA STOLA
Neli Žitnik, 2019

Opis: Uvod in namen: Disfunkcija medeničnega dna pomeni nepravilno delovanje mišic medeničnega dna (MMD). Fizioterapevtska obravnava disfunkcije vsebuje različne metode zdravljenja. Ena izmed novejših je funkcionalna magnetna stimulacija (FMS). Namen diplomske naloge je s pomočjo strokovne literature proučiti fizioterapevtsko obravnavo disfunkcije medeničnega dna in z raziskavo ugotoviti uporabnost magnetnega stola, ki deluje po principu FMS. Metode: V zdravstvenih ustanovah, ki izvajajo terapijo FMS in s katerimi smo se dogovorili vnaprej, smo razdelili anketne vprašalnike. Pacienti so anketni vprašalnik izpolnili pred prvo in po zadnji terapiji s FMS. V raziskavi je sodelovalo 36 oseb, od tega 30 žensk in 6 moških. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa Excel. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se z metodo FMS najpogosteje zdravijo starejše ženske, ki so rodile in imajo stresno inkontinenco. Učinkovitost magnetnega stola je bila v zmanjšanju pogostosti uhajanja urina, nočnega uriniranja in uhajanja urina med telesno aktivnostjo. Raziskava je pokazala, da se je po terapiji s FMS izboljšala kakovost življenja pacientov in da so bili le-ti s terapijami zadovoljni. Uporabnost: FMS je učinkovita nova metoda zdravljenja oseb z disfunkcijo medeničnega dna. Omejitve: Za zdravljenje s FMS se odloči malo pacientov, zato je tudi vzorec anketirancev majhen. Disfunkcija medeničnega dna je širok pojem kliničnih stanj, zato je primerjava rezultatov otežena.
Ključne besede: disfunkcija medeničnega dna, mišice medeničnega dna, funkcionalna magnetna stimulacija, urinska inkontinenca, magnetni stol
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 325; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (918,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh