Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Pandemija Covid-19 ima pomemben vpliv na organizacijskem in strokovnem področju, zato predstavlja velik izziv za zagotavljanje zdravstvene oskrbe in rehabilitacije. Hospitalizirani bolniki s Covid-19 imajo različne simptome, vključno z zvišano telesno temperaturo, bolečinami v mišicah, utrujenostjo, kašljem in oteženim dihanjem. Starejši naj bi bili bolj ogrožena skupina za razvoj hude oblike Covid-19. Namen zgodnje rehabilitacije je usmerjen v preprečevanje zapletov in dvig samostojnosti pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. Pomembna je celostna fizioterapevtska obravnava pacientov s Covid-19, saj ustrezna fizioterapevtska obravnava skrajša ležalno dobo hospitaliziranih pacientov. Menim, da je zgodnja rehabilitacija ključnega pomena, saj bomo le tako dosegli dober končni rezultat. V zadnjem času je v ospredje prišla telerehabilitacija oziroma rehabilitacija na daljavo, ki s pomočjo tehnologije vodi program rehabilitacije. Telerehabilitacija je primerna za mlade, ki so utrpeli blag potek bolezni in so vešči novejše informacijske tehnologije. Priporočila za aktivno mobilizacijo vključujejo dejavnosti, kot so vaje za gibljivost, vadba za vsakodnevno življenje, kolesarski motomed in hoja. Pri pisanju diplomske naloge smo prišli do omejitev znanstvene literature. V diplomski nalogi smo predstavili pomen zgodnje rehabilitacije pri pacientih po prebolelem Covid-19. Pregledali smo, katere fizioterapevtske metode so učinkovitejše, in potrdili, da je zgodnja rehabilitacija po Covid-19 zelo pomembna zlasti v akutni fazi.
Ključne besede: fizioterapija, zgodnja rehabilitacija, starejši, odrasli in Covid-19, fizioterapevtska obravnava, aktivne vaje, vadba.
Objavljeno: 29.11.2022; Ogledov: 540; Prenosov: 79
Celotno besedilo (755,34 KB)

Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregled strokovne literature s področja fizioterapevtske obravnave (v nadaljevanju FO) v domu starejših občanov (v nadaljevanju DSO), predstaviti prednosti FO v DSO, predstaviti institucionalno varstvo v Sloveniji in obravnavati problematiko staranja prebivalstva. Metode: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Za pregled obstoječega znanja smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Z uporabo induktivne in deduktivne metode pa smo izdelali anketni vprašalnik. Rezultati: Na podlagi naše raziskave ugotavljamo, da je zadovoljstvo s FO v DSO Črnomelj visoko. Učinkovitost potrjuje tudi visoka stopnja zadovoljstva s FO starejših odraslih, ki je bila 4,6 (92 %). Dokazali smo, da so zaradi FO uporabniki bolj samostojni pri vsakodnevnih aktivnostih. Če primerjamo stopnjo samostojnosti ob sprejemu v DSO in med bivanjem v DSO, se je stopnja samostojnosti pri vsakodnevnih aktivnostih dvignila za 25 %. Dokazali smo tudi, da zaradi FO uporabniki živijo bolj kakovostno življenje. Uporabnost: Naša raziskava potrjuje, da so starejši odrasli s FO v DSO zadovoljni, prav tako se je izboljšalo tudi njihovo fizično stanje pri vsakodnevnih aktivnostih, gibanju in hoji. Omejitve: Zaradi starejših člankov in študij ter majhnega števila anketirancev ugotovitev ne moremo posplošiti na celotno populacijo starejših odraslih.
Ključne besede: fizioterapija starostnika, zadovoljstvo s fizioterapevtskimi storitvami, fizioterapevtska obravnava v domu starejših občanov, institucionalno varstvo starejših, staranje, fizioterapija, rehabilitacija
Objavljeno: 20.10.2022; Ogledov: 795; Prenosov: 82
Celotno besedilo (787,93 KB)

Opis: Vstavitev totalne kolčne endoproteze je ena od najpogostejših in najuspešnejših ortopedskih operacij z visokim deležem zadovoljnih pacientov. Zaradi strmega naraščanja degenerativnih obolenj pri starejši populaciji se število vstavljenih kolčnih endoprotez vsako leto povečuje, aktiven življenjski slog in posledične poškodbe pa pripomorejo tudi k vse večjemu deležu mlajših pacientov. Za optimizacijo kirurških rezultatov je pomembna takojšnja pooperativna rehabilitacija, v kateri ima že vrsto let najpomembnejšo vlogo fizioterapija s kinezioterapijo kot glavno metodo. V diplomskem delu smo pregledali literaturo in primerjali raziskave, ki so proučevale učinkovitost kinezioterapije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka. Literaturo smo iskali v spletni bazi PubMed, kjer smo izbrali deset raziskav, v katerih so proučevali učinkovitost različnih kinezioterapevtskih metod in tehnik pri pooperativni rehabilitaciji na moč, na intenziteto bolečine in funkcijske sposobnosti pacientov s totalno endoprotezo kolka. Ugotovili smo, da je kinezioterapija učinkovita metoda pooperativne rehabilitacije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka, vendar so zaradi razmeroma kratkih intervencij in časa spremljanja pacientov v večini raziskav statistično pomembni samo kratkoročni učinki, zato bi bilo v prihodnje treba opraviti več raziskav visoke kakovosti z večjim številom pacientov. Priporočljivo bi bilo, da bi za pridobitev dolgoročnih učinkov in kakovostnih rezultatov spremljali daljše intervencije v različnih fazah rehabilitacije. Pregled najnovejših strokovnih raziskav je pokazal, da so različne metode in tehnike kinezioterapije učinkovite pri povečanju moči, zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcijskih sposobnosti v različnih fazah rehabilitacije. Iz strokovnega vidika zaradi uporabe različnih subjektivnih testov in vprašalnikov učinki niso statistično značilni. V prihodnje bi bilo bistvenega pomena ocenjevanje z enakimi vprašalniki, testi in merilnimi orodji v vseh raziskavah, saj bi bili le tako rezultati bolj primerljivi. Prav tako bi bilo nujno treba poenotiti in standardizirati vadbene programe z jasnimi opisi, intenziteto in s pogostostjo izvajanja vaj.
Ključne besede: totalna endoproteza kolka, kinezioterapija, terapevtska vadba, rehabilitacija totalne endoproteze kolka
Objavljeno: 28.09.2022; Ogledov: 555; Prenosov: 101
Celotno besedilo (669,43 KB)

Opis: Pandemija covida-19 je pomembno vplivala na zdravstveni sistem in zaposlene v zdravstvu, med katerimi so tudi fizioterapevti. Slednji so se morali prilagoditi na nove razmere in poiskati inovativne rešitve. Glede na to, da je covid-19 nova bolezen, točno določenih smernic za rehabilitacijo ni bilo, zato so prišla prav vsa predhodna znanja in izkušnje. Upoštevajoč potek bolezni, je za paciente s covidom-19 najbolj koristna respiratorna fizioterapija v kombinaciji s pasivno oziroma aktivno mobilizacijo. S fizioterapijo je treba začeti takoj ob sprejemu v bolnišnico, saj z njo pospešimo okrevanje. Zaradi hitrega širjenja okužbe pa so se uveljavili tudi novi načini fizioterapevtske obravnave, med drugim fizioterapija na daljavo. Pri omenjenem pristopu prenos okužbe ni mogoč, poleg tega postane fizioterapija dostopna tudi nenujnim pacientom. Ugotovili smo, da so posledice po okužbi s covidom-19 za paciente lahko ogromne, zato je izvajanje fizioterapije ključnega pomena. Prav tako so rezultati ankete pokazali, da so fizioterapevti v Sloveniji izdatno občutili vpliv epidemije covida-19 – zmanjšalo se je število pacientov ter podaljšala rehabilitacija za nenujne paciente, pri katerih se je zaradi daljše čakalne dobe razvila kronična bolečina. Fizioterapija na daljavo v Sloveniji še ni razširjena, ugotavljamo pa, da bi bilo v času pandemičnih razmer koristno izvajati rehabilitacijo na daljavo, saj bi tako vsaj delno olajšali marsikatero bolečino.
Ključne besede: covid-19, respiratorna fizioterapija, fizioterapija na intenzivnem oddelku, fizioterapija na daljavo, telefizioterapija
Objavljeno: 14.09.2022; Ogledov: 615; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Ruptura rotatorne manšete (v nadaljevanju: RM) je najpogostejši vzrok bolečine in omejitve funkcije ramenskega obroča. Pojavlja se tako pri mlajših, večinoma kot travmatska poškodba tetive RM, ali pri starejših, pri katerih prevladuje degenerativna preobremenitev tetive, ki posledično povzroči rupturo RM. Zdravnik se skupaj s pacientom, glede na velikost rupture in pacientove želje, odloči za operativno ali konzervativno zdravljenje. Najpogostejša intervencija po poškodbi RM, predvsem pri mlajših osebah in masivnih rupturah, je artroskopsko operativno zdravljenje. Ne glede na izbiro zdravljenja je pomembna čimprejšnja vključitev pacienta v program rehabilitacije. Glede na zdravniško pooperativno oceno in dejavnike tveganja se pacient vključi v program rehabilitacije, ki mu omogoča najbolj optimalen napredek v procesu okrevanja po operaciji RM. Zaradi pomembnosti rehabilitacije v procesu celjenja tetive po operativnem zdravljenju RM smo v diplomski nalogi predstavili ugotovitve učinkovitosti štirinajstdnevne zdraviliške rehabilitacije po operaciji RM. V raziskavo smo vključili 40 pacientov, ki so bili na rehabilitaciji v Diagnostično rehabilitacijskem centru Terme Zreče. Kot pokazatelj učinkovitosti štirinajstdnevne rehabilitacije smo uporabili Ocenjevalno lestvico za ramo Univerze Kalifornija, Los Angeles (UCLA Shoulder Rating Scale). Ugotovitve naše raziskave kažejo, da se bolečina po štirinajstdnevni zdraviliški rehabilitaciji na lestvici od 1 do 10 izboljša za 2,95 stopnje, kar je statistično značilno (p < 0,05). Prav tako smo ugotovili, da se gibljivost povprečne aktivne elevacije poveča s 103,9 stopinj na 131,3 stopinje, kar pomeni statistično značilno izboljšanje za 27,4 stopinje (p < 0,05). S potrditvijo obeh hipotez smo dokazali, da sta glavna cilja rehabilitacije izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečine ramenskega sklepa uspešno dosežena.
Ključne besede: rotatorna manšeta, rehabilitacija, fizioterapija, ruptura, operacija
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 722; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,75 MB)