Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


71 - 80 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
POSEBNOSTI FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE ŽENSK V RAZLIČNIH OBDOBJIH IN PREHRANSKA PODPORA OB TEM
Manca Urana, 2021

Opis: Specifika obravnave žensk izvira iz razlik v fiziologiji in delovanju ženskega ter moškega telesa. Anatomske in fiziološke posebnosti ter reproduktivna vloga ženske predstavljajo specifično zdravstveno področje, ki ga moramo v fizioterapiji upoštevati. S spremljanjem hormonskega stanja posameznice velikokrat najdemo racionalne odgovore na vedenjske značilnosti, čustveno odzivnost in nivo energije, ki pri ženskem telesu nihajo pogosteje. Pri tem ne izhajamo zgolj iz anatomskih razlik, temveč iz spolnih fizioloških sprememb, ki jih narekuje hormonski sistem. V diplomski nalogi je v prvem planu poudarjeno fiziološko hormonsko nihanje skozi žensko življenje. Drugo pomembno točko predstavljajo pogostejša obolenja, nelagodja, posledice hormonskega neravnovesja ter posledice nosečnosti. Zadnji, tretji sklop pa zajema angažiranost posameznice za lastno zdravje, kamor štejemo prehransko podporo, izogibanje negativnim dejavnikom, spanje in fizično aktivnost (kot preventiva ali zdravljenje že nastale situacije).
Ključne besede: Zdravje žensk, telesna dejavnost, hormoni, razlike med spoloma, prehranska podpora in fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 425; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

72.
Uporaba transkranialne magnetne stimulacije pri rehabilitaciji bolnikov z ishemično možgansko kapjo
Saša Kač, 2021

Opis: Možganska kap je glavni vzrok invalidnosti. Gre za dolgotrajno nevrološko prizadetost pri odraslih, do katere prihaja pri do 76 % bolnikih z akutno možgansko kapjo. Sama rehabilitacija je zelo zahteven in dolgotrajen proces, brez katere ne bi mogli pacientu omogočiti boljšega in daljšega življenja z manjšo prizadetostjo. Kot obetavno orodje za klinično rehabilitacijo pacientov po možganski kapi se pojavi nova neinvazivna stimulacija možganov – transkranialna magnetna stimulacija (TMS). Gre za varno metodo z redkimi in blagimi stranskimi učinki, ki jo lahko kombiniramo z drugimi metodami. Ponavljajoča transkranialna magnetna stimulacija (rTMS) je sposobna neposrednega manipuliranja kortikalne možganske aktivnosti. V zadnjih nekaj letih jo uvrščamo, kot novo potencialno metodo za zdravljenje motoričnih funkcij, govora, požiranja in motenj pozornosti. Rezultati raziskav dokazujejo, da prihaja do pozitivnih učinkov z izboljšanjem motoričnih funkcij na hemiplegični strani, afazije, disfagije in ročnih spretnostih. Ostaja še veliko odprtih vprašanj, na katere je potrebno v prihodnjih raziskavah odgovoriti.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, transkranialna magnetna stimulacija, neinvazivna stimulacija možganov, repetitivna transkranialna magnetna stimulacija.
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 538; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

73.
Fizioterapevtska obravnava na domu starejše osebe
Nika Ceme, 2021

Opis: Fizioterapevtska obravnava na domu (v nadaljevanju FO) zagotavlja kontinuiteto in celovito oskrbo posameznika in je namenjena gibalno in težje oviranim posameznikom, to so najpogosteje starejše osebe, katerih delež se iz leta v leto povečuje. Dokazano je, da je to starostna skupina z največ zdravstvenih težav, mnogi od njih imajo lahko tudi po več kroničnih bolezni hkrati. Prednosti FO na domu je ta, da rehabilitacija poteka v poznanem okolju, ob prisotnosti svojcev in kjer je stopnja funkcioniranja najvišja. Zaradi oblike dela je obravnava bolj individualna in prilagojena vsakemu posamezniku posebej. Namen diplomskega dela je prikazati problematiko staranja, s katero se srečuje cel svet in podrobno predstaviti eno izmed rešitev za rehabilitacijo starejših oseb. Prikazati prednosti FO na domu, raziskati njeno razširjenost v Sloveniji in po svetu ter dokazati pomembnost vključevanja svojcev v obravnavo. Z rezultati našega anketnega vprašalnika, intervjuja in ostalih kliničnih študij smo prišli do zaključka, da je FO na domu učinkovita metoda dela pri rehabilitaciji starejših oseb. V naši raziskavi smo dokazali, da se z FO na domu zviša samostojnost pri vsakodnevnih aktivnostih in izboljša funkcionalnost gibanja in hoje starejše osebe. Z anketnim vprašalnikom smo ugotavljali stopnjo zadovoljstva starejših oseb, ki je bila v našem primeru zelo visoka. Dokazali smo tudi pomembnost v edukaciji svojcev in njihovo vključevanja v samo obravnavo.
Ključne besede: fizioterapevtska obravnava na domu, starejša oseba, fizična aktivnost starejših oseb, problematika staranja
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 490; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (893,75 KB)

74.
POMEN FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PRI ZDRAVLJENJU OBPORODNIH POŠKODB
Maša Knez, 2021

Opis: Uvod in namen: Med porodom lahko pride do poškodb presredka, posledica česar je lahko pojav urinske ali fekalne inkontinence. Namen diplomske naloge je s pregledom strokovne literature preučiti vzrok, preventivo in zdravljenje obporodnih poškodb presredka. Metode: S pomočjo deskriptivne metode dela smo s pregledom domače in tuje literature preverjali delovne hipoteze. Pri tem smo uporabljali spletne baze PubMed, Google Scholar, Cobiss in spletne strani povezane s poškodbami presredka. Rezultati: Raziskave kažejo, da masaža presredka in izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna v nosečnosti zmanjšata tveganje za nastanek hujših poškodb presredka, mediolateralna epiziotomija pa zmanjša tveganje za nastanek poškodb presredka 3. in 4. stopnje. Pri obravnavi urinske in fekalne inkontinence so najučinkovitejše vaje za krepitev mišic medeničnega dna. Uporabnost: Predstavitev različnih načinov izvajanja fizioterapije v pred- in poporodnem obdobju s ciljem zmanjšati nastanek poškodb presredka oziroma obvladovati možne posledice tovrstnih poškodb. Omejitve: Omejitveni dejavniki med pisanjem diplomske naloge so starost raziskav, nedostopnost do polne vsebine člankov in raziskav ter plačljivi članki.
Ključne besede: poškodbe presredka, urinska in fekalna inkontinenca, masaža presredka, vaje za krepitev mišic medeničnega dna, epiziotomija
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 523; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (940,53 KB)

75.
UČINKOVITOST VAJ ZA STABILIZACIJO TRUPA PRI PACIENTIH S KRONIČNO BOLEČINO V KRIŽU
Saraja Šribar, 2021

Opis: Bolečina v križu je eden največjih globalnih problemov, s katero naj bi se v svojem življenju srečale kar tri četrtine ljudi. Gre za kompleksno težavo, ki je posledica veliko soodvisnih biopshihosocialnih dejavnikov. Veliko pacientov trpi za kronično bolečino v križu, ki predstavlja velik zdravstveni in ekonomski problem. Fizioterapevtska obravnava bolečine v križu zajema različne metode, katerih del je tudi vadba. V zadnjih letih so priljubljene vaje za stabilizacijo trupa, zato smo z diplomsko nalogo želeli preveriti, ali so dejansko učinkovitejše od standardne vadbe, in podati predloge za vadbo pri pacientih s kronično bolečino v križu. Pregled literature je pokazal, da sta obe obliki vadbe srednje- in dolgoročno enako učinkoviti, vendar lahko zagovarjamo, da so vaje za stabilizacijo trupa učinkovitejše pri zmanjšanju bolečine in povečanju zmanjšanih zmožnosti samo kratkoročno. Prav zato v prvi fazi rehabilitacije priporočamo uporabo vaj za stabilizacijo trupa, da paciente naučimo aktivacije globokih mišic trupa. Izkazalo se je, da le malo študij paciente spremlja v daljšem časovnem obdobju, kar je pri kronični bolečini izjemnega pomena. Opazili smo veliko pomanjkanje dolgoročnih programov vadbe, saj se zdi, da so osnovne vaje za stabilizacijo trupa premalo intenzivne, da bi pacienti samo z njihovo uporabo ohranjali dolgotrajno stabilizacijo. Ker želimo, da stabilizacija trupa postane avtomatizirana, je ključno, da v drugem koraku rehabilitacije združimo vaje za stabilizacijo trupa in standardne vaje. Osnove stabilizacije uporabimo pri funkcionalnih vzorcih, kot sta hoja in počepanje, pa tudi standardnih vajah z lastno težo, proti uporu, povečanju mišične moči in drugih oblikah vadbe. Menimo, da bi morala stroka postaviti jasno definicijo obeh oblik vadbe, saj je ločnica med njima pogosto nejasna, nato pa pripraviti program varnih in ustreznih vaj glede na njihovo težavnost. Ker je bolečina v križu tako kompleksna, moramo vadbo vedno individualizirati ter upoštevati poklic pacienta in njegovo psihično stanje.
Ključne besede: kronična bolečina v križu, vaje za stabilizacijo trupa, standardne vaje
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 841; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (827,40 KB)

76.
Vpliv fizioterapevtske obravnave pri uhajanju blata pri moških in ženskah
Laura Stamatović, 2021

Opis: Anorektalna enota je zaradi svoje strukture in funkcionalne celovitosti sposobna zadrževati blato. Če se poleg drugih dejavnikov pojavi še okvara anorektalne enote,je posledica uhajanje blata oz. fekalna inkontinenca (FI). Prizadene tako moške kot tudi ženske v vseh starostnih obdobjih. Poznamo več vrst FI. Dejavniki, ki vplivajo na pojav FI, so strukturna poškodba notranjega in/ali zunanjega analnega sfinktra, povzročena med porodom ali kirurškim posegom, nevrološke bolezni ter prirojene in funkcionalne motnje. Poznamo konservativni in kirurški način zdravljenja. Fizioterapija ima pomembno vlogo pri konservativnem zdravljenju FI. Pri zdravljenju FI je pomemben multidisciplinaren pristop. Fizioterapevt z ustreznim znanjem s področja patologije medeničnega dna lahko ustvari primeren in celosten program uspešnega podpornega zdravljenja FI. Za določitev ustreznega fizioterapevtskega programa je potrebna strokovna klinična ocena pacienta. Med fizioterapevtske postopke zdravljenja uvrščamo vadbo mišic medeničnega dna, elektrostimulacijo, biološko povratno zvezo in nevromodulacijo. Pomembno je, da pacienta izobrazimo o pravilni prehrani in vzpostavitvi rutine ter pravilnem odvajanju blata. Ugotovili smo, da je izbira fizioterapevtskih postopkov odvisna od podatkov, pridobljenih z oceno pacienta s FI, in da kombinacija fizioterapevtskih tehnik zmanjšuje simptom FI. Pri izvajanju terapije je pomembna individualna obravnava pacienta. Ta mora biti pripravljen sodelovati in motiviran, slediti mora navodilom, seveda pa mora biti tudi sposoben komunicirati.
Ključne besede: fizioterapija, uhajanje blata oz. fekalna inkontinenca, fizioterapevtski postopki, medenično dno
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 521; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

77.
Vpliv naklona medenice na kronično bolečino v križu
Sebastjan Drobne, 2021

Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregledati in predstaviti strokovno ter znanstveno literaturo s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu. Metode: Za preučitev strokovne in znanstvene literature je bila uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja. Pri iskanju strokovne literature je bila uporabljena baza podatkov kooperativnih raziskovalnih sistemov PubMed, Sci Hub, Google Scholar in slovenski COBBISS. Rezultati: Raziskave kažejo, da anteriorni nagib medenice vpliva na kronično BvK, vendar obstaja verjetnost, da kronična BvK zaradi prilagoditev privede do povečanega anteriornega nagiba medenice. Raztezne vaje in vaje za krepitev mišic trupa, kolka in kolena zmanjšajo BvK ter v večini raziskav tudi prekomerni nagib medenice. Uporabnost: Predstavitev novejše literature s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu ter vpliv razteznih vaj in vaj za moč na naklon medenice. Omejitve: Med omejitve pri izdelavi diplomske naloge štejemo pomanjkljivo literaturo, nedokončane raziskave in majhno število preiskovancev v raziskavah.
Ključne besede: drža, ledvena lordoza, sagitalno ravnovesje, analiza drže, spino-medenična poravnava, globalna drža, merjenje drže, medenični naklon, kronična bolečina v križu, mišična dolžina, mišična zmogljivost, vaje za pravilno držo, mišično nesorazmerje.
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 510; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (507,44 KB)

78.
Vpliv stabilizatorjev na bolečino v križu pri plesalcih
Zala Fuchs, 2021

Opis: BvK lahko prizadene vsakega, ne glede na starostno obdobje ali spol. Bolečine lahko nastajajo zaradi poškodbe, pogostejše patologije pa so posledica nepravilne drže in zmanjšanega mišičnega tonusa. V športu nastajajo najpogosteje poškodbe spodnjih udov in ledvenega predela med treningi v glavnem delu sezone, ne glede na šport. Pri športih, ki vključujejo komponento fleksibilnosti v kombinaciji z eksplozivnimi gibi in veliko ponovitvami, pogosto nastane kronična oblika BvK. Zaradi fleksibilnosti se pri plesu BvK pojavi že v zelo zgodnjih letih. Že otroci in mladostniki začnejo s telesno prezahtevnimi treningi, kar predstavlja za mišice velik napor. Zaradi težavnosti in količine teh že mladi dobivajo poškodbe. Na začetku so te manjše, a brez zdravljenja in primerne razporeditve treningov, na dolgi rok povzročijo kronične težave. Zaradi prisilne plesne drže nastane anteriorni nagib medenice in tog ledveni predel, kljub temu da so vretenca v drugih ravneh precej fleksibilna. Težave bi bilo moč preprečiti s pravilno prilagojenim programom treninga, ki bi plesalcem že v mladih letih omogočal pripravo telesa na takšno vrsto napora. Dokazano je, da vključitev stabilizacijske vadbe v redni proces treninga posameznika pozitivno vpliva na preprečevanje BvK. Optimalna telesna pripravljenost nastanek poškodb prepreči in se tako izognemo povečani količini stresa ob poškodbi. BvK je lahko za plesalca težko psihično breme, saj je rehabilitacija kronične BvK lahko dolgotrajna, kar velja tudi za odsotnost s treningov, nastopov in tekmovanj. Z ozaveščanjem pomembnosti redne stabilizacijske vadbe pozitivno vplivamo na psihološko in telesno korist za plesalca.
Ključne besede: Bolečine v križu, ples, poškodba, stabilizacija trupa, stabilizacijske vaje
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 642; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (570,06 KB)

79.
Primerjava pospešene in klasične metode rehabilitacije po totalni endoprotezi kolka
Andrej Potrata, 2021

Opis: Težave s kolki s staranjem prebivalstva naraščajo in potrebe po menjavi kolka se vsako leto povečujejo in bodo po predvidevanjih še naraščale, zato je potrebno najti način, da bomo tem potrebam zadostili. Z uvedbo pospešene rehabilitacije v ortopedijo, se je skrajšal čas bivanja v bolnišnici in pacienti so bili hitreje samostojni pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Pokazal se je pozitiven učinek predoperativne vadbe in psihične priprave pacienta na operacijo in potek rehabilitacije. Predoperativna vadba lahko tudi ortopedu da globlji vpogled v stanje pacienta in pomembne informacije za fizioterapevta. Po operativnem posegu je potrebno pacienta čim prej postaviti na noge, če to dopušča njegovo stanje. Naloga fizioterapevta je, da oceni stanje pacienta in na podlagi le-tega izdela načrt rehabilitacije. Pacient potrebuje v začetni fazi stalen nadzor nad izvedbo vaj; pozno fazo rehabilitacijo lahko izvaja samostojno. Rehabilitacija poteka približno eno leto in pacienti so v večini primerov z njo zadovoljni, čeprav so študije pokazale, da le v redkih primerih dosežejo polno gibljivost v kolku. Fizioterapevtska obravnava pacienta po TEP kolka je zelo različna po državah in ustanovah. V uporabi je veliko metod in tehnik, ki pa niso nujno znanstveno potrjene in preverjene; vprašljiva je tudi njihova učinkovitost. Iz pregledanih raziskav lahko zaključimo, da je učinkovita predoperativna vadba in edukacija, ki pa mora biti organizirana več kot le dan pred operacijo. Takoj po operaciji se priporoča vadbo za moč in gibljivost, vadbo v bazenu in na sobnem kolesu ter učenje pravilne hoje, v pozni fazi rehabilitaciji pa funkcionalne vaje. Za učinkovitejši pristop k pacientom po TEP kolka je potrebno opraviti dodatne raziskave, ki bodo potrdile ali ovrgle dosedanja priporočila.
Ključne besede: Fizioterapija, rehabilitacija, artroza, totalna endoproteza, kolk
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 621; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

80.
VPLIV FIZIOTERAPIJE NA REHABILITACIJO OSEB Z MULTIPLO SKLEROZO
Ivana Zaklan, 2021

Opis: Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Za to bolezen največkrat zbolijo ljudje v aktivni dobi življenja, med 20. in 40. letom starosti. Pacienti so največkrat zaskrbljeni, da se bo s postavitvijo diagnoze njihova kakovost življenja zmanjšala. Namen naše diplomske naloge je bil raziskati vpliv fizioterapije pri rehabilitaciji oseb z MS in ugotoviti, kako le-ta vpliva na telesno zmogljivost in kakovost življenja. Cilj naše diplomske nalog je bil, da opišemo potek MS in opredelimo težave, ki se pojavljajo pri osebah ob nastanku MS, kar smo opredelili in analizirali v teoretičnem delu naloge. Nato smo predstavili načine zdravljenja in rehabilitacije MS. Na koncu smo še s pomočjo anketnega vprašalnika skušali ugotoviti, kako fizioterapija vpliva na učinkovitost zdravljenja oseb z MS in kako z njo izboljšamo kakovost življenja bolnikov. Pri tem smo zastavili hipotezo, da fizioterapija izboljšuje telesno zmogljivost oseb z MS in njihovo kakovost življenja. Pridobljene podatke smo pridobili dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Z raziskavo smo dokazali, da fizioterapevtski postopki vplivajo na izboljšanje telesne zmogljivosti anketirancev, saj velika večina anketirancev (92 od 153) oz. 60 % meni, da jih občutno izboljšajo. Pri tem jim od fizioterapevtskih metod in tehnik najbolj koristijo: tehnike za raztezanje mišic, sledijo metode in tehnike za vzdrževanje in izboljšanje gibljivosti sklepov (npr. nagibne mize, oporna stojala, blazine in pasovi), ortotski pripomočki (opornice, bergle, hodulje), funkcionalno električno draženje in hidroterapija. Zanimalo nas je tudi, kako so anketiranci zadovoljni z rehabilitacijo v rehabilitacijskih centrih, kamor so napoteni. Velika večina anketirancev 124 (81 %) je odgovorila, da so zadovoljni in samo 10 (7 %) so nezadovoljni. Kot predlog izboljšav lahko povzamemo, da si anketiranci želijo izboljšanje kakovosti fizioterapevtskih postopkov (bolj oseben pristop do potreb posameznika, isti fizioterapevt, izmenjava različnih terapij, več nadzora pri pravilnem izvajanju vaj, z možnostjo lažje in težje različice vaje, več telovadbe, izboljšanje mišične moči in podaljšanje časa fizioterapije).
Ključne besede: multipla skleroza, fizioterapija, rehabilitacija in kakovost življenja.
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 723; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (726,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh