Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen. Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja). Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev, postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo otrok. V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki, kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč. V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev, da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres, tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti.
Ključne besede: psihosocialna pomoč, kognitivno-vedenjsko svetovanje, starši, otroci, postavljanje mej, vedenjske težave, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 16
Celotno besedilo (868,79 KB)

Opis: Ljudje so bili vedno ključni segment organizacije, vendar njihov pomen narašča v današnjem svetu, ki temelji na znanju kot še nikoli prej. Ključni način motiviranja ljudi za delo je sistem nagrajevanja – to je tema, ki smo jo preučevali v tej diplomski nalogi. Drugi segment preučevanja je motivacija. Motivacija neposredno vpliva na delovno uspešnost zaposlenih, produktivnost in zadovoljstvo. Da lahko podjetje doseže svoje cilje, je potreben popoln razvoj zaposlenih. Lastniki podjetij morajo na izplačana in dana nadomestila gledati kot na naložbo, saj lahko potem od zaposlenih pričakujejo kakovostno delo, zavzetost, želene dosežke in izboljšanje poslovanja podjetja; dolgoročno spodbujanje zaposlenih prispeva k doseganju ciljev podjetja, spodbuja razvoj novih proizvodnih procesov, izdelkov in trgov. Z ustvarjanjem in oblikovanjem kakovostnega sistema nagrajevanja lahko podjetje poveča svojo konkurenčno prednost in tržno vrednost. Vsako podjetje ima posebej oblikovano nagrajevanje in ga prilagodi svojim zaposlenim. Uspeh organizacije je v veliki meri odvisen od znanja, veščin in sposobnosti njenih zaposlenih. Zato je treba vlagati v ljudi in njihov nenehen razvoj. Za preučevanje te teme na ravni prakse smo izbrali kvantitativno metodo – ankete. Ankete smo opravili v podjetju X, na vzorcu 30 respondentov. Raziskava je pokazala stopnjo zadovoljstva zaposlenih s sistemom nagrajevanja, najbolj motivacijske nedenarne spodbude ter želen sistem nagrajevanja v podjetju.
Ključne besede: motivacija, nagrajevanje, organizacija, produktivnost, zaposleni, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 134; Prenosov: 12
Celotno besedilo (996,84 KB)

Opis: Magistrska naloga zajema področje medijske pismenosti med starejšo generacijo. V teoretičnem delu, kot izhodiščnem, smo predstavili globalizacijo in medijsko pismenost, in sicer v povezavi s prebivalstvom Slovenije, zlasti s starostniki. Osredotočili smo se na »senior« generacijo v Sloveniji, torej vse tiste, ki so že dopolnili 65 let starosti. Tekom magistrske naloge smo ugotavljali, kako se ta generacija spopada z izzivi današnjega časa, to je z vse večjo zasičenostjo sodobnih tehnologij v prostoru, katere nas spremljajo na vsakem koraku. Raziskovali smo uporabo sodobne tehnologije, kot so mobilni pametni telefoni, računalniki … Analizirali smo tudi nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na (ne)uporabo sodobnih orodij pri seniorjih, kot so njihova starost in finančne zmožnosti njihovih prihodkov (pokojnin). Tako smo v nalogi prvotno opredelili nekaj pojmov, kot so »senior generacija« in pametna tehnologija. Pri slednjem smo se opirali na strokovna čtiva in vire, ki se dotikajo navedene tematike. V nadaljevanju smo analizirali vzroke za neuporabo interneta, računalnika in telefona pri starostnikih ter ugotavljali pozitivne in negativne lastnosti sodobne tehnologije (tudi v času epidemije Covid 19). V empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate, katere smo pridobili s pomočjo uporabe kvalitativne metode raziskovanja. Opravili smo dvajset intervjujev, kateri so bili izvedeni naključno. Zanimalo nas je, kateri so vzroki za digitalni razkorak pri starostnikih in kaj za njih predstavlja digitalni izziv in kako se z njim soočajo. Povzetek naših ugotovitev smo predstavili v samem zaključku naloge, pri čemer smo zabeležili tudi nekaj osebnih pogledov na predstavljeno tematiko in na omenjeno področje našega raziskovanja. Na koncu smo še podali predlog rešitev.
Ključne besede: medijska pismenost, senior generacija, pametna tehnologija, digitalni razkorak, starejši prebivalci, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 164; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,27 MB)

Opis: The aim of the bachelor’s thesis “Upbringing Strategies Helping Children Adapt to Parental Separation and Cohabitation with Their New Caregivers” is to reveal the universal strategies that help children go through the divorce, accept the family structure change, and adapt to new caregivers. The author’s findings can help psychosocial help professionals in their work with parents and children on the problems arising from the family structure change. The practices combined as a result of the research work are intended to secure the children’s best interests. Presenting upbringing methods that have proved to be appropriate for children's behavior correction, the author refers to positive discipline methods because those are designed to impact on the child mildly and respectfully. The content of the thesis comprises three parts – theoretical chapter, empirical chapter, and the conclusions-and-suggestions chapter where the author summarizes the data from the first two chapters and comes out with her recommendations and proposals. The introduction and conclusion chapter makes this thesis complete research work. In the theoretical chapter, the author presents and compares general approaches to children’s upbringing and behavior correction and the most commonly used theories and practices. The author describes varieties of family structures and researches the significance of the stability in satisfying the children's needs. The author reveals the major effects of divorce on children. She examines normal and pathologic adjustment reactions and researches strategies of new caregivers’ integration into the family, difficulties caregivers face during the merge, and conflicts that arise in young families. In the empirical chapter of the thesis, the author presents the essential parts of the interviews with adults who have lived through parental divorce and adaptation to new caregivers in their childhood and with divorced parents who have integrated their new partners into their families with children and can now give their feedback on how those processes could be facilitated for children. The analysis of the interviews shows that stability and the sense of security provided by the primary caregivers play a major role in the process of adaptation to the family structure change. It also shows that gradual merging is a preferable way of new caregivers’ integration. Furthermore, caregivers must act with respect and attunement to the children whereupon the positive discipline methods provide the best results.
Ključne besede: divorce, child, adaptation, integration, stepparent, attachment theory, parenting, positive discipline, stability, child-friendly
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,75 MB)

Opis: Prokrastinacija je pogost in razširjen problem, povezan z vrsto negativnih rezultatov na različnih življenjskih področjih, ki se pojavljajo, ko se ljudje soočajo z nalogami, ki jim niso všeč in bi se jim radi izognili. Še posebno pogosta je pri študentski populaciji, ki največkrat prokrastinira pri pisanju seminarskih nalog in pri učenju za izpit. Kljub temu da posamezniki vedo, da jim prokrastinacija škoduje, si ne morejo pomagati in naslednjič znova prokrastinirajo. Magistrska naloga raziskuje akademsko prokrastinacijo oz. prokrastinacijo med študenti. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomembna področja prokrastinacije. Tako smo opredelili, kaj prokrastinacija sploh je, kako se razlikuje od aktivne prokrastinacije in njeno prevalenco. Opredelili smo tudi akademsko prokrastinacijo, kaj so morebitni vzroki zanjo in kakšne so njene posledice. Zadnje poglavje pa je posvečeno morebitnim rešitvam oz. načinom, kako prenehati s prokrastiniranjem. Drugi del oziroma empirični del magistrske naloge temelji na kvalitativni raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kako akademsko odlašanje vpliva na študentovo študijsko uspešnost in kateri so glavni vzroki za odlašanje ter kakšne so njegove posledice. Rezultati, ki smo jih pridobili z intervjuji, so nam pokazali, da je prokrastiniranje kompleksen problem, ki vključuje vrsto kognitivnih, vedenjskih in čustvenih komponent. Čeprav zaradi prokrastiniranja študenti nimajo nujno slabšega študijskega uspeha, je vsem skupno, da trpijo zaradi zaskrbljenosti, občutkov krivde ter višje ravni stresa.
Ključne besede: prokrastinacija, študenti, stres, motivacija, učenje, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 109; Prenosov: 8
Celotno besedilo (787,25 KB)