Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V mestu Postojna je degradirano urbano območje stare porodnišnice, ki je skozi leta izgubilo svojo primarno funkcijo in je v lasti lokalne skupnosti. Ta v preteklosti ni imela jasne celostne strategije in vizije, kako revitalizirati oz. regenerirati ta del mesta. Od leta 2008 dalje so se pričeli poskusi podajanja predlogov o namembnosti prostora in aktivnostih, ki bi se lahko izvajale v tem urbanem območju. Zaznano je bilo pomanjkanje prostora za sodelovanje in srečevanje zainteresiranih posameznikov ter NVO-jev, kar ima za posledico premalo povezano lokalno skupnost in relativno šibko zastopano kreativno kulturno industrijo ter obrt. Ko so s strani Občine Postojna leta 2011 prišli pozitivni odzivi za sodelovanje zainteresirane javnosti, je bil zasnovan začetek procesa implementacije CRIPREDE adaptivnega modela, ki se je v praksi izvedel po korakih skozi vseh predvidenih šest faz. Rezultat tega procesa je predlog strategije, ki pri revitalizaciji območja stare porodnišnice v Postojni ohranja elemente materialne kulturne dediščine in jih razširili na polje nematerialnih vrednosti (upoštevan akumuliran kulturni in socialni kapital območja). V sklopu strategije izpostavi tiste razvojne možnosti urbanega območja, ki bodo pokrile nenaslovljene lokalne potrebe, lokalne skupnosti in civilne družbe ter se opirale na podatke, pridobljene z raziskavo. Oblikovale so se smernice za vključujoč prostor (prostorske in arhitekturne rešitve), ki omogočajo podporo skupnosti pri zadovoljevanju družbenih in hkrati ekonomskih potreb. Pokazal se je najprimernejši upravljavski model za revitalizirano območje, ki omogoča optimalno delovanje stavbe in nudi podporno okolje za vsebine, ki se bodo izvajale. Terensko oz. praktično delo se je izvajalo izjemno dolgo, in sicer v obdobju več kot deset let, vendar v času zaključevanja te magistrske naloge še nismo dočakali končnega cilja – renoviranega in revitaliziranega urbanega območja stare porodnišnice zaradi pomanjkanja potrebnega finančnega vložka, ki ga zahteva tako obsežna investicija. Aplikacija adaptivnega modela CRIPREDE se je v našem primeru izkazala za dovolj fleksibilno metodo, da je dopuščala prilagoditve in je postavljala primeren okvir za delo.
Ključne besede: CRIPREDE adaptivni model, stara porodnišnica Postojna, revitalizacija urbanega prostora, obnova nepremične kulturne dediščine, participacija deležnikov
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 2
Celotno besedilo (7,44 MB)

Opis: Diplomska naloga raziskuje starševsko izgorelost in njeno povezanost s perfekcionizmom. S kvantitativno metodo raziskovanja smo podrobno preverili povezanosti perfekcionizma na splošno in starševskega perfekcionizma s starševsko izgorelostjo. Analizo smo izvedli po posameznih dimenzijah perfekcionizma na splošno in starševskega perfekcionizma ter po kategorijah ali oblikah, v katerih se obe vrsti perfekcionizma izrazita. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v stopnji perfekcionizma na splošno in starševske izgorelosti pri materah in očetih. Dodatno smo raziskali, če obstajajo razlike v stopnji starševskega perfekcionizma in starševske izgorelosti pri starših, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami in ostalimi starši. Rezultati analize so pokazali, da je perfekcionizem na splošno v vseh dimenzijah pozitivno povezan s starševsko izgorelostjo. Zaskrbljenost zaradi napak in dvom v dejanja sta s starševsko izgorelostjo močno pozitivno povezana, osebni standardi, starševska kritika in starševska pričakovanja zmerno pozitivno, organiziranost pa šibko, vendar pozitivno povezana.Tudi obe dimenziji starševskega perfekcionizma sta s starševsko izgorelostjo pozitivno povezani. Starševske skrbi močno, starševska prizadevanja zmerno. Tako perfekcionizem na splošno kot tudi starševski perfekcionizem se v vseh treh kategorijah različno pozitivno povezujeta s starševsko izgorelostjo. Zelo močna povezanost se kaže tako pri družbeno predpisanem splošnem perfekcionizmu kot tudi družbeno predpisanem starševskem perfekcionizmu. Perfekcionizem je osebnostna lastnost, zaradi katere si posameznik postavlja izredno visoka merila in razvije prepričanje, da je njegova vrednost pogojena z doseganjem teh meril. Ta notranji glas in ostri kritik vplivata na delovanje posameznika v različnih sferah, tudi starševstvu. Perfekcionizem je eden glavnih dejavnikov tveganja za starševsko izgorelost. Sodobno starševstvo je pogosto zelo stresno in polno različnih izzivov. Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko starša pripelje do hude izčrpanosti, celo izgorelosti. O starševski izgorelosti se premalo govori. Zato jo je potrebno raziskati iz različnih vidikov in staršem ponuditi čim več informacij, podpore ter strategij, s katerimi lahko preprečimo starševsko izgorelost in njene posledice.
Ključne besede: Starševstvo, izzivi starševstva, izgorelost, perfekcionizem, starševska izgorelost.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2024; Ogledov: 131; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Tema diplomske naloge, Čuječnost kot oblika pomoči pri soočanju z neplodnostjo, je izbrana na podlagi lastne izkušnje in dela na osebni rasti. Namen diplomske naloge je ugotoviti ali čuječnostna vadba pomaga pri zmanjševanju psihičnega stresa pri soočanju z neplodnostjo. Vadba čuječnosti naj bi omogočala, da se udeleženke, ki v raziskavi sodelujejo, lahko soočijo in sprejmejo svoje misli, čustva in spremljajoča občutja ter tako zmanjšajo psihološki stres. Na začetku diplomske naloge predstavimo teorijo neplodnosti, poudarek je predvsem na fazah soočanja z neplodnostjo, kako se par na neplodnost odziva ter skozi katera zdravljenja je treba iti. Dotaknili smo se tudi stigme neplodnosti in odkrivali kako lajšati stres. V osrednjem delu raziskujemo čuječnost, predstavljen je MBSR-program (angl. Mindfulness-Based Stress Reduction), pišemo o temeljnih značilnostih čuječnosti, predstavimo tehnike, vaje ter elemente vadbe čuječnosti, poglavje pa zaključimo z vprašanjem zakaj je čuječnost pomembna in koristna. Nadalje raziskujemo kako sta neplodnost in čuječnost prepleteni, kar bo razvidno kasneje tudi iz rezultatov diplomske naloge. V tem poglavju predstavljamo preplet čuječnosti in soočanja z neplodnostjo pri nas in v tujini. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne metode raziskave zastavili cilje in opisali, katera raziskovalna vprašanja smo si postavili v nalogi. Predstavimo analizo zbranih podatkov in zaključimo s strukturo programa, ki smo ga izvedli za potrebe raziskave. Med raziskavo smo prišli do ugotovitev, s katerimi udeleženke poročajo, da jim izvajanje čuječnosti pomaga pri zmanjševanju stresa in zato tudi pripomore k lažjemu soočanju z neplodnostjo.
Ključne besede: neplodnost, odziv, faze, čuječnost, MBSR-program, tehnike, vaje
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Obravnavano temo diplomskega dela smo izbrali, ker menimo, da je karcinom v področju ustne votline aktualen problem današnjega časa. Zgodnje odkrivanje in napotitev na zdravljenje karcinoma sta ključnega pomena za zmanjševanje verjetnosti invazivnega zdravljenja in preživetje. Posamezniki s karcinomom v ustni votlini imajo v anamnezi pogosto označeno uživanje alkohola in cigaret. Posameznikovo okolje lahko zaznavamo kot pokazatelj, ki pozitivno ali negativno vpliva na njegovo rehabilitacijo. Vedno več ljudi se srečuje s karcinomom v področju ustne votline, s tem pa imamo vedno več oseb s traheostomo. Posamezniki s traheostomo se srečujejo s številnimi težavami pri osnovnih življenjskih funkcijah. Nekatere od teh težav so dihanje, hranjenje in glasno govorno sporazumevanje. Rehabilitacija posameznika po odstranitvi karcinoma je dolgotrajen proces, pri tem pa ne zdravimo samo bolezni, ampak tudi posameznika. Ta se mora soočiti z boleznijo in s posledicami kirurškega zdravljenja. Že v bolnišnici ugotavljamo, kakšne so pacientove funkcionalne sposobnosti po posegu. Poleg težav z gibljivostjo se srečuje s težavami hranjenja, težavo s pljučnimi zmogljivostmi, težavami z govorom, srečamo se tudi s slabim estetskim videzom. Ravno obraz je najbolj opazen del posameznika in njegove osebnosti. Posameznik težave z govorom ali izgubo govora enači z izgubo sporazumevanja. Zaradi take izgube je izpostavljen psihični obremenitvi in tako izgubo lahko čuti kot izgubo svoje osebnosti, kar lahko vodi v depresijo in družbeno izločitev. Komunikacija je ena od osnovnih potreb vseh nas. Cilj komunikacije je biti opažen, slišan in sprejet. Rehabilitacija posameznika je usmerjena v to, da ustvarimo možnost za glasno sporazumevanje. Za posameznika je najbolj pomembno, da čimprej usvoji eno izmed nadomestnih metod za sporazumevanje. Z uporabo intervjujev smo poskušali ugotoviti izkušnje in ovire treh posameznikov pri komunikaciji po odstranitvi karcinoma ter tehnike, ki so se zanje izkazale kot najboljše. Zanimalo nas je tudi, kako je podpora bližnjih in medicinskega osebja vplivala na njihovo počutje ter kako zaznavajo lastne spremembe in izkušnje pri samostojnosti.
Ključne besede: karcinom, alkohol, kajenje, samostojnost, komunikacija, osebna rast.
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: V dobi, ko je dostop do interneta med mladimi zelo razširjen, postaja spletno spolno nadlegovanje ključno raziskovalno področje. Globalna komunikacija preko spletnih platform predstavlja povečano tveganje za nadlegovanje, saj identiteta nadlegovalca pogosto ostaja skrita. Vpliv spletnega spolnega nadlegovanja na življenje mladih posameznikov, zlasti na njihovo duševno zdravje in socialne odnose, je izjemno močan. Posledično postaja zaščita mladih pred tveganji spletnega spolnega nadlegovanja nujna in zahteva intenzivno pozornost tako raziskovalcev kot strokovnjakov. Magistrska naloga naslavlja ključno vprašanje varnosti mladih na spletu, s poudarkom na zaščiti pred spletnim spolnim nadlegovanjem. Raziskava, osredotočena na tehnološke in družbene inovacije, učinkovite načine ozaveščanja ter izzive policije pri obravnavi primerov, razkriva kompleksnost problematike. Analiza tehnoloških inovacij, kot so starševske kontrole, poudarja, da tehnologija sama ni zadosten varnostni ukrep. Kljub temu ostaja pomemben del celostnega pristopa, ki vključuje vzgojo in izobraževanje. Družbene inovacije, še posebej ozaveščevalni programi, postanejo ključni pri vzpostavljanju dialoga o spletnih tveganjih. Poglobljena analiza učinkovitih načinov ozaveščanja izpostavlja pomen rednih pogovorov, vključevanja vrstnikov ter starševske podpore. Interdisciplinarno sodelovanje med šolskimi strokovnjaki, starši, strokovnjaki za internetno varnost in policijo prinaša nove pristope k reševanju problema. Raziskava izzivov, s katerimi se sooča policija, vključuje prepoznavanje psiholoških dinamik spletnega nadlegovanja ter tehnične ovire, kot so anonimnost in šifriranje. Poudarja tudi potrebo po sodelovanju s ponudniki spletnih storitev. Skupni zaključki naloge ponujajo celovit pristop k zaščiti mladih na spletu, ki združuje tehnologijo, izobraževanje, ozaveščanje in sodelovanje različnih deležnikov družbe.
Ključne besede: spletno spolno nadlegovanje, varnost mladih, ozaveščanje, sodelovanje, policija
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2024; Ogledov: 235; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,22 MB)