Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Increasingly intercultural environments and stakeholder demands for creating a positive social and environmental impact impose the need for transformations on the individual, organizational, and societal levels. This doctoral thesis aimed to contribute to addressing these challenges by introducing a new construct of integrative transformational leadership reflected by its three dimensions: inspiration (philosophy or why), impact (economics or what), and intelligence (psychology or how). The research objective was to explore the role of integrative transformational leadership and examine its relationship with leader intercultural effectiveness. The theoretical part of the doctoral thesis draws on multiple disciplines and theories, while the empirical part is based on multiple, mixed research methods, multiple data sources and multiple, concurrent triangulation. The findings indicate that all dimensions of integrative transformational leadership positively influence leader intercultural effectiveness, both directly and indirectly through the mediating effect of employee well-being. Impact attracts and, together with intelligence, inspires employees, inspiration increases employee engagement and retention and, together with impact, connects stakeholders, and intelligence contributes to the development at multiple levels. The effectiveness of the overall leadership process of establishing and nurturing reciprocal multistakeholder relationships to create value and positive change can be enhanced by unifying inspiration, impact, and intelligence. The integrative transformational leadership framework is therefore relevant to the advancement of both leadership theory and practice.
Ključne besede: integrative transformational leadership, inspiration, impact, intelligence, leader intercultural effectiveness, employee well-being
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2025; Ogledov: 132; Prenosov: 0
Celotno besedilo (7,10 MB)

Opis: Čeprav živimo v relativno naprednem času, je materinstvo ena izmed osrednjih vlog, ki se še vedno pričakuje od ženske. Družbeni konstrukti, ki so skozi zgodovino oblikovali takšne vloge, pa vse do današnjega dne vplivajo na stališča družbe do žensk, ki se za otroka ne odločijo. To posledično vodi v družbeno negativno dojemanje teh žensk, kar se mnogokrat manifestira s stigmatizacijo. Družbeni predsodki tako posredno ali neposredno vplivajo na psihično dobrobit žensk v sodobni družbi. V tej perspektivi se zanemarja koncept individualizacije in samostojnih odločitev o ženskem telesu in njenem življenju. Pregled vpliva družbenih konstruktov na formacijo institucije materinstva je ključen za razumevanje sodobnih stališč družbe do žensk, ki se odločijo za življenje brez otrok. Sodobni družbeni standardi glede materinstva, oblikovani iz arhaično zasnovanih vzorcev, vplivajo na odnos in snovanje stališča družbe do teh žensk, kar se manifestira skozi stereotipe. Pomanjkanje raziskav na tem področju v Sloveniji pa zaznamuje prihodnost slovenske družbe v odnosu do tega pojava. Naša raziskava je bila opravljena na vzorcu 300 odraslih ljudi v Sloveniji. Z uporabo kvantitativne metodologije smo potrdili ali ovrgli zastavljene hipoteze, ki ugotavljajo, kakšno je sodobno stališče družbe do žensk, ki se ne odločijo za otroka, ter kateri družbeno zasnovani konstrukti še danes vplivajo na družbeno stališče. Rezultati raziskave sicer nakazujejo na družbeni napredek in podporo pri individualnih odločitvah, v katerih pa družbeni konstrukt patriarhalne ureditve še vedno delno vpliva na formacijo stališča družbe v odnosu do materinstva ter posledično do žensk, ki se za to ne odločijo. Rezultati nakazujejo tudi na obstoj vzorca žensk, ki se odločijo za življenje brez otrok.
Ključne besede: Ženske brez otrok, stigmatizacija, individualizem, družbeni odnos, materinstvo, družbeni konstrukti.
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 228; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Izgorelost je resen problem sodobne družbe, ki nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresu, zlasti na delovnem mestu. Poklici pomoči, kot so strokovnjaki psihosocialne pomoči, so zaradi zahtevnih interakcij s svojimi klienti še posebej dovzetni za izgorelost. Namen raziskave je preučiti zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomoči. To lahko prispeva k večji ozaveščenosti in uporabi učinkovitih strategij za preprečevanje izgorelosti teh strokovnjakov in širše. Posledično se lahko izboljša tudi kakovost psihosocialne pomoči za kliente. Prepoznati želimo tudi morebitne vrzeli v znanju ter nanje opozoriti izobraževalne ustanove, kjer se ti strokovnjaki izobražujejo. Raziskava je izvedena na vzorcu 7 študentk, ki zaključujejo študijski program Psihosocialna pomoč (VS). Vzorčenje je namensko, uporabljen je praktični vzorec. Podatki so pridobljeni z uporabo polstrukturiranih intervjujev, analizirani pa s kvalitativno vsebinsko analizo. Rezultati kažejo, da se bodoči strokovnjaki psihosocialne pomoči zavedajo velikega pomena preventive pred izgorelostjo, tematiko prepoznavajo kot ključno, a pogosto spregledano. Preventiva zanje ni le preprečevanje negativnih posledic, temveč tudi poklicna odgovornost, osebna regulacija strokovnjaka in konkretni preventivni ukrepi. Večinoma prepoznavajo na posameznika usmerjene ukrepe. Poudarjajo skrb zase in za medosebne odnose ter strokovno identiteto posameznika kot varovalne dejavnike pred izgorelostjo. Vredno se jim zdi naslavljati nekatere organizacijske dejavnike, kot so pogoji dela, ter individualne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti strokovnjaka (npr. perfekcionizem), psihološki vzorci itd. Strokovnjaki hitreje izgorijo tudi, če so bolj čustveno ranljivi ter ob tveganih vedenjskih vzorcih.
Ključne besede: izgorelost, preventiva, psihosocialna pomoč, strokovnjaki psihosocialne pomoči, pomen preventive, preventivni ukrepi, dejavniki izgorelosti
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 327; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Starostna depresija je pomemben javnozdravstveni problem, ki pogosto ostaja neprepoznan in nezdravljen, kar lahko močno vpliva na kakovost življenja starejših. Še posebej so spregledani starostniki, ki niso vključeni v sistemsko institucionalno obravnavo. Namen raziskave je preučiti, kakšna je pojavnost depresivne simptomatike pri populaciji starostnikov, ki živijo v domačem okolju, in identificirati povezave med znaki depresije ter različnimi sociodemografskimi dejavniki in prisotnostjo kroničnih bolezni. V raziskavi je sodelovalo 123 starostnikov, starih 65 let ali več, ki živijo v domačem okolju. Za oceno depresivnih simptomov je bila uporabljena Geriatrična lestvica depresivnosti (GLD-15). Poleg tega so anketiranci izpolnili vprašalnik, ki je zaobjel sociodemografske podatke, vključno s starostjo, spolom, zakonskim stanom, območjem bivanja in prisotnostjo kroničnih bolezni. Rezultati raziskave so pokazali, da je imelo 40,2% udeležencev simptome depresije, pri čemer je imelo 12,8% posameznikov blago, 12,0% zmerno in 15,4% hudo stopnjo depresije. Najmočnejša dejavnika tveganja za razvoj depresije sta bila zakonski stan (izguba sopotnika ali sopotnice) in prisotnost kroničnih bolezni. Analiza ni pokazala statistično značilne povezave med depresijo in starostjo, spolom ali območjem bivanja. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomembnost zgodnjega odkrivanja in obravnave depresije pri starejših, še posebej pri osebah z zdravstvenimi težavami in tistih, ki živijo sami. Uporaba presejalnih orodij, kot je GLD-15, lahko pripomore k zgodnjemu odkrivanju depresije in izboljšanju dostopa do ustrezne obravnave, kar bi pozitivno vplivalo na kakovost življenja starostnikov.
Ključne besede: depresija, starostnik, Geriatrična lestvica depresivnosti-GLD, sociodemografski dejavniki, domače okolje.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 276; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali vpliv sistema nagrajevanja zaposlenih na njihovo motivacijo, produktivnost in lojalnost. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo preučili literaturo in teorije, ki obravnavajo motivacijske dejavnike ter ključne elemente sistema nagrajevanja. Posebno pozornost smo namenili kazalnikom uspešnega podjetja, kot sta produktivnost in lojalnost zaposlenih ter pregledali obstoječe raziskave za podporo raziskovalnih vprašanj. Empirični del temelji na anketi, izvedeni med decembrom 2024 in januarjem 2025, v kateri je sodelovalo 102 zaposlenih iz regije Štajerska v Avstriji. Rezultati kažejo, da večina anketirancev prejema določene ugodnosti, pri čemer so najbolj cenjeni fleksibilen delovni čas, delo na daljavo in team building aktivnosti. Kljub temu denarni bonusi niso pogosti. Analiza je pokazala, da bonusi in ugodnosti pozitivno vplivajo na motivacijo in produktivnost, vendar imajo manjši neposredni vpliv na lojalnost. Lojalnost se večinoma povezuje z demografskimi dejavniki, kot so starost in delovna doba. Na podlagi pridobljenih podatkov smo oblikovali priporočila za optimizacijo sistemov nagrajevanja. Predlagamo večjo osredotočenost na nematerialne dejavnike, kot so pohvale, priznanja ter fleksibilni delovni čas, ki izboljšujejo motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Fleksibilen delovni čas in delo na daljavo omogočata lažje usklajevanje osebnih in poklicnih obveznosti, medtem ko prilagoditev nagrajevanja glede na starostne skupine povečuje učinkovitost sistema. Priporočamo tudi redno izvajanje anket o zadovoljstvu zaposlenih in raziskave, ki vključujejo mednarodne primerjave ter analizo dejavnikov lojalnosti v različnih panogah. Takšne prilagojene strategije lahko podjetjem pomagajo pri ohranjanju talentov, povečanju motivacije in konkurenčnosti na trgu dela.
Ključne besede: sistem nagrajevanja, ugodnosti, bonusi, motivacija, produktivnost, lojalnost.
Objavljeno v ReVIS: 13.05.2025; Ogledov: 324; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,39 MB)