1. Inovativni pristopi vodenja v primarnem javnem zdravstvuDamjan Vincek, 2025, ni določena Opis: Dandanes se zdravstvene institucije vse bolj soočajo z izzivi, ki vključujejo staranje prebivalstva, hitre tehnološke spremembe, naraščajoče potrebe pacientov in fluktuacijo kadra. V tem kontekstu je učinkovito vodenje ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne in dostopne zdravstvene oskrbe. Tradicionalni hierarhični modeli vodenja pogosto ne zagotavljajo zadostne prilagodljivosti, zato se vse bolj uveljavljajo inovativni pristopi, ki temeljijo na participativnem vodenju. V magistrskem delu smo raziskovali prisotnost hierarhičnega vodenja v slovenskih zdravstvenih domovih, aktualne izzive vodenja in možnosti za implementacijo inovativnih pristopov vodenja. Raziskava je temeljila na intervjujih z direktorji zdravstvenih domov ter anketnih vprašalnikih, namenjenih zaposlenim v teh institucijah. Ugotovitve raziskave potrjujejo prisotnost hierarhičnega vodenja v primarnem javnem zdravstvu, hkrati pa nakazujejo pripravljenost na prehod k bolj inovativnim modelom vodenja, kot so transformativno, podpirajoče in demokratično vodenje. Za izboljšanje delovanja timov in krepitev organizacijske učinkovitosti se kot ključne intervencije izpostavljajo kontinuirano strokovno izobraževanje kadra, sistematična priprava vodstvenega kadra na direktorske položaje ter aktivno sodelovanje zaposlenih v procesih odločanja. Decentralizacija zdravstvenih organizacij pri tem igra pomembno vlogo, saj ta omogoča boljšo prilagoditev lokalnim potrebam, povečuje odzivnost na specifične izzive skupnosti ter spodbuja avtonomijo in odgovornost. Tovrstni modeli vodenja prispevajo k večjemu zadovoljstvu tako pacientov kot zaposlenih, pri čemer slednji prepoznavajo potrebo po njihovi uvedbi v zdravstvene domove. Pri uveljavljanju inovativnih pristopov vodenja v zdravstvene domove ima Ministrstvo za zdravje osrednjo vlogo. Le z uspešnim vodenjem je mogoče doseči trajnostne spremembe v zdravstvenem sistemu.
Ključne besede: vodenje, hierarhično vodenje, inovativni pristopi, vključenost zaposlenih, Ministrstvo za zdravje
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 69; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
2. Razumevanje in obravnava anticipatornega žalovanja v paliativni oskrbiLea Fortuna, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga obravnava anticipatorno žalovanje, čustveni odziv posameznikov, ki že pred dejansko izgubo doživljajo stisko in začnejo žalovati ob zavedanju bližajoče se spremembe. To se lahko pojavi pri svojcih, ki se soočajo z napovedano smrtjo ljubljene osebe, pa tudi pri bolnikih, ki žalujejo ob izgubi zdravja, neodvisnosti, življenjskih načrtov ali prihodnosti, kakršno so si želeli.
V teoretičnem delu je predstavljena teorija anticipatornega žalovanja – njegov izvor, dinamika, psihološke značilnosti ter kako se kaže v praksi paliativne oskrbe. Poseben poudarek je namenjen logoterapiji, ki posamezniku pomaga iskati smisel tudi v trpljenju bolezni in bližini smrti.
V empiričnem delu je prikazana kvalitativna raziskava, opravljena z osmimi strokovnjaki, ki delujejo na področju paliativne oskrbe v Sloveniji. Rezultati kažejo, da je anticipatorno žalovanje prepoznano, vendar premalo sistematično obravnavano. Strokovnjaki večinoma delujejo na podlagi osebne izkušenosti, pogrešajo pa smernice, dodatna znanja in strokovno podporo.
Raziskava izpostavi potrebo po:
• prepoznavanju čustvenih odzivov tako bolnikov kot svojcev v procesu anticipatornega žalovanja;
• vključevanju pristopov, ki posamezniku pomagajo najti smisel v težkih življenjskih obdobjih, kot je logoterapija;
• sistemskih rešitvah, ki bi omogočile bolj strukturirano obravnavo na tem področju.
Ta diplomska naloga spodbuja razmislek o tem, kako obravnavo anticipatornega žalovanja bolje vključiti v strokovno prakso in izobraževanje, kar bi lahko prispevalo k izboljšanju kakovosti življenja bolnikov in njihovih bližnjih v času bolezni in v zadnjem obdobju življenja.
Ključne besede: anticipatorno žalovanje, paliativna oskrba, logoterapija, smernice, žalovanje
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 69; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,20 MB) |
3. Razvoj sindroma odvisnosti od alkohola pri ženskahAndreja Špilak, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga obravnava alkohol in ženske, natančneje sindrom odvisnosti od alkohola (SOA) pri ženskah. Opaziti je, da uživanje alkohola pri ženskah postaja v današnjem svetu čedalje pogostejše, sprejemljivejše in bolj privlačno (Rus-Makovec 2014, 34), kar je pritegnilo našo pozornost, saj nas opozarja na večplastnost problema s širokim spektrom negativnih posledic. Tudi lastna izkušnja zasvajajoče moči alkohola in vloga mame dveh najstnic, ki vstopata v svet mladostniškega eksperimentiranja, sta dodatna razloga, da želimo raziskati in ugotoviti pasti alkoholizma pri ženskah.
V diplomski nalogi preverjamo, kakšen je bil potek razvoja SOA pri ženskah. Prav tako ugotavljamo posledice v povezavi z uživanjem alkohola pri udeleženkah raziskave. V zaključnem delu raziskovalne naloge pa pozornost namenimo individualnemu pogledu posameznice in predstavimo vidik žensk z izkušnjo odvisnosti od alkohola na kvaliteto življenja v trenutni vlogi abstinentk.
V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature in različnih avtorjev utemeljili posamezna pojmovanja o alkoholu in odnos posameznika do alkohola. Proučili in poglobili smo se v tvegano in škodljivo uživanje alkohola ter SOA. Dotaknili smo se tudi terminov zasvojenost in odvisnost. V nadaljevanju smo opisali negativne posledice uživanja alkohola in pozornost namenili alkoholu v primarnem družinskem okolju posameznika ter se poglobili v alkoholizem pri ženskah. Predstavili smo različne avtorje, njihove teorije, dejstva o značilnostih in vzrokih ter posledicah ženskega alkoholizma. Teoretični del raziskovalne naloge smo zaključili s pogledi strokovnjakov na iskanje ustrezne pomoči in življenje brez alkohola oz. abstinenco.
V empiričnem delu naloge smo uporabili kvalitativno subjektivistično paradigmo raziskovanja z metodo zbiranja podatkov skozi instrument polstrukturiranega intervjuja. Intervjuvali smo sedem žensk, ki trenutno abstinirajo, z izkušnjo SOA v starostnem razponu 40–60 let. Tako smo sledili ciljem, ki smo si jih zastavili, podatki analize pa so nam podali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Izsledki naše raziskave prikazujejo, da je potek razvoja odvisnosti od alkohola pri ženskah potekal v povezavi z različnimi dejavniki in vzroki. Prav tako nam podatki analize razkrijejo in potrdijo dejstva o škodljivih posledicah uživanja alkohola. Individualni pogled na kvaliteto življenja posameznic v trenutni vlogi abstinentk nam po odzivih udeleženk raziskave prikaže preteklost polno obžalovanja, pozitivno in predvsem hvaležno sedanjost ter optimistično prihodnost z željo po vzdrževanju doživljenjske abstinence.
Ključne besede: alkohol, ženske, tvegano in škodljivo uživanje alkohola, sindrom odvisnosti od alkohola (SOA), posledice odvisnosti.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 76; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,90 MB) |
4. Vpliv integrativnega transformacijskega vodenja na medkulturno učinkovitostSanja Živković, 2025, ni določena Opis: Increasingly intercultural environments and stakeholder demands for creating a positive social and environmental impact impose the need for transformations on the individual, organizational, and societal levels. This doctoral thesis aimed to contribute to addressing these challenges by introducing a new construct of integrative transformational leadership reflected by its three dimensions: inspiration (philosophy or why), impact (economics or what), and intelligence (psychology or how). The research objective was to explore the role of integrative transformational leadership and examine its relationship with leader intercultural effectiveness. The theoretical part of the doctoral thesis draws on multiple disciplines and theories, while the empirical part is based on multiple, mixed research methods, multiple data sources and multiple, concurrent triangulation. The findings indicate that all dimensions of integrative transformational leadership positively influence leader intercultural effectiveness, both directly and indirectly through the mediating effect of employee well-being. Impact attracts and, together with intelligence, inspires employees, inspiration increases employee engagement and retention and, together with impact, connects stakeholders, and intelligence contributes to the development at multiple levels. The effectiveness of the overall leadership process of establishing and nurturing reciprocal multistakeholder relationships to create value and positive change can be enhanced by unifying inspiration, impact, and intelligence. The integrative transformational leadership framework is therefore relevant to the advancement of both leadership theory and practice.
Ključne besede: integrative transformational leadership, inspiration, impact, intelligence, leader intercultural effectiveness, employee well-being
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2025; Ogledov: 177; Prenosov: 0
Celotno besedilo (7,10 MB) |
5. Odraščanje ob staršu s simptomatiko narcisizmaMaria Pečnik, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje odraščanja otrok ob staršu s simptomatiko narcisizma ter na način, kako takšno družinsko okolje oblikuje otrokovo psihološko in čustveno razvojno pot ter povzroča dolgoročne posledice. S pomočjo sistematičnega pregleda literature naloga analizira ključne duševne motnje, kot so depresija, anksioznost in posttravmatska stresna motnja, ki so pogosto prisotne pri otrocih, ki so odraščali v tovrstnem okolju. Poseben poudarek je namenjen narcisistični osebnostni motnji, njenim značilnostim in razumevanju načina, kako narcisistično vedenje staršev zaznamuje otrokovo samopodobo, občutek varnosti ter oblikovanje odnosov z drugimi, tako v otroštvu kot v odrasli dobi. Raziskava je bila izvedena s kvalitativnim pristopom, kjer je bil uporabljen PRISMA-model za sistematično iskanje in analizo strokovne in znanstvene literature. Pri izbiri virov so bili upoštevani kriteriji, kot so relevantnost, metodološka zanesljivost, časovna aktualnost in vsebinska skladnost z obravnavano tematiko. Vključena literatura obsega tako domače kot tuje vire, ki nudijo vpogled v posledice otrokovega odraščanja ob staršu s simptomatiko narcisizma. Ugotovitve te diplomske naloge se nanašajo na dolgoročne posledice odraščanja otrok ob staršu s simptomatiko narcisizma, ki vključujejo psihološke, čustvene in socialne vidike razvoja posameznika. Analiza literature je pokazala, da otroci staršev z narcisistično simptomatiko pogosto razvijejo nizko samopodobo, ki izhaja iz nenehne kritike, omalovaževanja ali nepodpirajočega vedenja staršev. Z raziskavo smo dokazali, da otroci teh staršev pogosto razvijejo nezdrav slog navezanosti, kar se kaže v težavah pri vzpostavljanju zaupanja in tesnih medosebnih odnosov. Narcisistično vedenje staršev lahko pri otrocih povzroči globoko notranjo zmedenost glede ljubezni in občutka varnosti, kar se odraža v njihovem odraslem življenju. Naloga osvetljuje pomen prepoznavanja te problematike in nudenja ustrezne strokovne podpore otrokom, ki so odraščali v družinskih razmerah, zaznamovanih z narcisističnim vedenjem staršev. Pridobljeni rezultati prispevajo k širšemu razumevanju dolgoročnih posledic odraščanja ob staršu s simptomatiko narcisizma in ponujajo pomembna izhodišča za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: narcisizem, narcizem, narcisistična osebnostna motnja, odraščanje ob narcisističnem staršu, depresija, anksioznost, nizka samopodoba
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 238; Prenosov: 13
Celotno besedilo (861,77 KB) |
6. Družbeno stališče do žensk, ki se odločijo za življenje brez otrokJasmina Antić, 2025, ni določena Opis: Čeprav živimo v relativno naprednem času, je materinstvo ena izmed osrednjih vlog, ki se še vedno pričakuje od ženske. Družbeni konstrukti, ki so skozi zgodovino oblikovali takšne vloge, pa vse do današnjega dne vplivajo na stališča družbe do žensk, ki se za otroka ne odločijo. To posledično vodi v družbeno negativno dojemanje teh žensk, kar se mnogokrat manifestira s stigmatizacijo. Družbeni predsodki tako posredno ali neposredno vplivajo na psihično dobrobit žensk v sodobni družbi. V tej perspektivi se zanemarja koncept individualizacije in samostojnih odločitev o ženskem telesu in njenem življenju.
Pregled vpliva družbenih konstruktov na formacijo institucije materinstva je ključen za razumevanje sodobnih stališč družbe do žensk, ki se odločijo za življenje brez otrok. Sodobni družbeni standardi glede materinstva, oblikovani iz arhaično zasnovanih vzorcev, vplivajo na odnos in snovanje stališča družbe do teh žensk, kar se manifestira skozi stereotipe. Pomanjkanje raziskav na tem področju v Sloveniji pa zaznamuje prihodnost slovenske družbe v odnosu do tega pojava. Naša raziskava je bila opravljena na vzorcu 300 odraslih ljudi v Sloveniji. Z uporabo kvantitativne metodologije smo potrdili ali ovrgli zastavljene hipoteze, ki ugotavljajo, kakšno je sodobno stališče družbe do žensk, ki se ne odločijo za otroka, ter kateri družbeno zasnovani konstrukti še danes vplivajo na družbeno stališče. Rezultati raziskave sicer nakazujejo na družbeni napredek in podporo pri individualnih odločitvah, v katerih pa družbeni konstrukt patriarhalne ureditve še vedno delno vpliva na formacijo stališča družbe v odnosu do materinstva ter posledično do žensk, ki se za to ne odločijo. Rezultati nakazujejo tudi na obstoj vzorca žensk, ki se odločijo za življenje brez otrok.
Ključne besede: Ženske brez otrok, stigmatizacija, individualizem, družbeni odnos, materinstvo, družbeni konstrukti.
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 250; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,04 MB) |
7. Vloga varuha človekovih pravic v zvezi s stanovanjsko problematikoMaja Krapež, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga poudarja pomen človekovih pravic, ki so dane vsakomur, in kako pomembno ter nepogrešljivo je, da varuh skrbi za njihovo spoštovanje. Varuh človekovih pravic Republike Slovenije ima na svojem področju širok spekter možnosti delovanja in opozarjanja na kršitve. Prikaže se pomen pravilnega delovanja vseh organov pri razreševanju stanovanjske problematike mladih. Neobstoječa ali pomanjkljiva stanovanjska zakonodaja ima največji vpliv med najranljivejšimi skupinami, med katere so uvrščeni tudi mladi. Opisani so ključni vidiki nedostopnosti stanovanja kot družbene dobrine in vpliv trenutnega stanja na socialno varnost ter osebno dostojanstvo mladih. Bistvene ugotovitve diplomske naloge so rezultati raziskave, ki prikazujejo, kakšen odnos imajo mladi, stari od 20 do vključno 29, v mestni občini Nova Gorica do stanovanjske problematike in postopanja Varuha človekovih pravic Republike Slovenije na tem področju. Pridobljeni podatki kažejo na aktualnost in resnost stanovanjske problematike med mladimi, ki si želijo predvsem aktivnejšega ravnanja varuha. Rezultati kažejo predvsem, da večina mladih v mestni občini Nova Gorica meni, da jim varuh lahko pomaga pri razreševanju stanovanjske problematike.
Ključne besede: varuh človekovih pravic, pravica do stanovanja, mladi, stanovanjska problematika, raziskava, pomanjkanje stanovanj, Mestna občina Nova Gorica
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2025; Ogledov: 329; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,00 MB) |
8. Zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomočiBarbara Japelj, 2025, ni določena Opis: Izgorelost je resen problem sodobne družbe, ki nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresu, zlasti na delovnem mestu. Poklici pomoči, kot so strokovnjaki psihosocialne pomoči, so zaradi zahtevnih interakcij s svojimi klienti še posebej dovzetni za izgorelost.
Namen raziskave je preučiti zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomoči. To lahko prispeva k večji ozaveščenosti in uporabi učinkovitih strategij za preprečevanje izgorelosti teh strokovnjakov in širše. Posledično se lahko izboljša tudi kakovost psihosocialne pomoči za kliente. Prepoznati želimo tudi morebitne vrzeli v znanju ter nanje opozoriti izobraževalne ustanove, kjer se ti strokovnjaki izobražujejo.
Raziskava je izvedena na vzorcu 7 študentk, ki zaključujejo študijski program Psihosocialna pomoč (VS). Vzorčenje je namensko, uporabljen je praktični vzorec. Podatki so pridobljeni z uporabo polstrukturiranih intervjujev, analizirani pa s kvalitativno vsebinsko analizo.
Rezultati kažejo, da se bodoči strokovnjaki psihosocialne pomoči zavedajo velikega pomena preventive pred izgorelostjo, tematiko prepoznavajo kot ključno, a pogosto spregledano. Preventiva zanje ni le preprečevanje negativnih posledic, temveč tudi poklicna odgovornost, osebna regulacija strokovnjaka in konkretni preventivni ukrepi. Večinoma prepoznavajo na posameznika usmerjene ukrepe. Poudarjajo skrb zase in za medosebne odnose ter strokovno identiteto posameznika kot varovalne dejavnike pred izgorelostjo. Vredno se jim zdi naslavljati nekatere organizacijske dejavnike, kot so pogoji dela, ter individualne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti strokovnjaka (npr. perfekcionizem), psihološki vzorci itd. Strokovnjaki hitreje izgorijo tudi, če so bolj čustveno ranljivi ter ob tveganih vedenjskih vzorcih.
Ključne besede: izgorelost, preventiva, psihosocialna pomoč, strokovnjaki psihosocialne pomoči, pomen preventive, preventivni ukrepi, dejavniki izgorelosti
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 352; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,69 MB) |
9. Vloga svetovalne službe in svetovalnih pogovorov pri otrocih s čustveno-vedenjskimi težavamiTajda Ivanjko, 2025, ni določena Opis: V diplomski nalogi smo želeli raziskati, kako se največkrat kažejo čustveno-vedenjske težave učencev in predvsem, kakšna je pri zaviranju motečega vedenja otrok, vloga svetovalne službe. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, in sicer pet intervjujev, s svetovalnimi delavci osnovnošolskih, prilagojenih, izobraževalnih programov.
Rezultati analize pridobljenih podatkov so pokazali, da se glavna težava pri delu z učenci s čustveno-vedenjskimi težavami kaže predvsem v neustreznosti diagnosticiranja. Kot lahko povzamemo, je ČVT v veliki večini uvrščena med druge motnje, kar še dodatno otežuje delo strokovnega kadra. Poleg tega se svetovalni delavci v nekaterih primerih ne čutijo dovolj strokovno usposobljeni za delo z učenci s čustveno-vedenjskimi težavami. Največji izziv pri delu z otroki s ČVT predstavljajo tvegane oblike vedenja, tj. nesodelovanje, opozicionalnost, fizično in verbalno nasilje, uničevanje šolskega inventarja, samopoškodovanje itn. Strategije, ki se jih svetovalni delavci največkrat poslužujejo pri delu z učenci s ČVT, so predvsem razredne delavnice in pa redne individualne obravnave. Prav tako je kot nujno in učinkovito izpostavljeno delo s starši in z zunanjimi strokovnjaki. Sodelovanje z učitelji, intervjuvanci po večini ocenjujejo kot dobro, odvisno predvsem od izkušenosti učitelja. Ko govorimo o odgovornosti učitelja in svetovalnega delavca pri delu z otroki s ČVT, je glede na rezultate odgovornost smiselno porazdeljena – po mnenju svetovalnega kadra včasih celo večja na strani učitelja. Odgovornost, ki je preložena na svetovalne delavce, se izraža predvsem na način, da so s strani svetovalnih delavcev pričakovane hitre in učinkovite rešitve, ki naj bi moteče vedenje učenca nemudoma izboljšale. Strnemo lahko, da je obravnava otrok s čustveno-vedenjskimi težavami izredno kompleksna ter dalj trajajoča in zahteva sodelovanje in povezovanje strokovnega kadra, zunanjih institucij ter strokovnjakov.
Izvedena raziskava bo lahko s pridobljenimi rezultati in ugotovitvami, v prihodnje, prispevala k izboljšanju svetovalne prakse ter nudenju smernic in napotkov za učinkovitejše delo z otroki s ČVM.
Ključne besede: čustveno-vedenjska motnja/težava (ČVM/ČVT), prilagojen program, svetovalna služba, osnovnošolski učenci, moteče vedenje
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 275; Prenosov: 9
Celotno besedilo (878,84 KB) |
10. Analiza pojavnosti depresije med starostniki, živečimi v domačem okolju v povezavi s sociodemografskimi dejavnikiNatalija Hozjan Komac, 2025, ni določena Opis: Starostna depresija je pomemben javnozdravstveni problem, ki pogosto ostaja neprepoznan in nezdravljen, kar lahko močno vpliva na kakovost življenja starejših. Še posebej so spregledani starostniki, ki niso vključeni v sistemsko institucionalno obravnavo. Namen raziskave je preučiti, kakšna je pojavnost depresivne simptomatike pri populaciji starostnikov, ki živijo v domačem okolju, in identificirati povezave med znaki depresije ter različnimi sociodemografskimi dejavniki in prisotnostjo kroničnih bolezni.
V raziskavi je sodelovalo 123 starostnikov, starih 65 let ali več, ki živijo v domačem okolju. Za oceno depresivnih simptomov je bila uporabljena Geriatrična lestvica depresivnosti (GLD-15). Poleg tega so anketiranci izpolnili vprašalnik, ki je zaobjel sociodemografske podatke, vključno s starostjo, spolom, zakonskim stanom, območjem bivanja in prisotnostjo kroničnih bolezni.
Rezultati raziskave so pokazali, da je imelo 40,2% udeležencev simptome depresije, pri čemer je imelo 12,8% posameznikov blago, 12,0% zmerno in 15,4% hudo stopnjo depresije. Najmočnejša dejavnika tveganja za razvoj depresije sta bila zakonski stan (izguba sopotnika ali sopotnice) in prisotnost kroničnih bolezni. Analiza ni pokazala statistično značilne povezave med depresijo in starostjo, spolom ali območjem bivanja.
Ugotovitve raziskave poudarjajo pomembnost zgodnjega odkrivanja in obravnave depresije pri starejših, še posebej pri osebah z zdravstvenimi težavami in tistih, ki živijo sami. Uporaba presejalnih orodij, kot je GLD-15, lahko pripomore k zgodnjemu odkrivanju depresije in izboljšanju dostopa do ustrezne obravnave, kar bi pozitivno vplivalo na kakovost življenja starostnikov.
Ključne besede: depresija, starostnik, Geriatrična lestvica depresivnosti-GLD, sociodemografski dejavniki, domače okolje.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 296; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,95 MB) |
