1. Priložnosti, izzivi in potrebne spremembe za prehod v krožno gospodarstvo v SlovenijiDamir Žerak, 2022 Opis: Krožno gospodarstvo ločuje gospodarsko rast od rabe virov in vpliva na okolje. Linearno gospodarstvo je netrajnostna oblika poslovanja, porabe in proizvodnje in predstavlja 91,6 % svetovnega gospodarstva. Krožno gospodarstvo, ki predstavlja 8,4 % svetovnega gospodarstva in pomeni sistemski premik iz linearnih gospodarskih praks, ustvarja nove poslovne in gospodarske priložnosti ter zagotavlja okoljske in družbene koristi. Pandemija Covida-19 pa je še dodatno razgalila številne pomanjkljivosti celotne družbe. Potrebne so sistemske spremembe. Zaradi navedenih dejstev smo se v diplomski nalogi odločili raziskovati krožno gospodarstvo in njegove prednosti, priložnosti, izzive in ovire. Rezultate smo pridobili s primerjavo sekundarnih in primarnih virov, katere smo pridobili s kvalitativno raziskovalno metodo polstrukturiranih intervjujev s predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in turizem, SRIP – krožno gospodarstvo in Gospodarske zbornice Slovenije.
Z analizo smo ugotovili, da so glavne prednosti in priložnosti krožnega gospodarstva finančne koristi, ohranjanje naravnih virov, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, več inovativnih poslovnih idej, preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in kakovostnejši slog življenja. Kot ključno oviro, pomanjkljivost in hkrati izziv smo skozi analizo prepoznali medresorsko sodelovanje med gospodarskim sektorjem, vladami, raziskovalnimi in akademskimi inštitucijami ter civilno družbo in nevladnimi organizacijami. Raziskava je pokazala tudi, da bi za bolj uspešen prehod na krožno gospodarstvo morali izboljšati medresorsko sodelovanje in povečati investicije v raziskave in razvoj, ki bi s svojimi inovacijami olajšale prehod na krožno ekonomijo. Hkrati pa se je nakazala potreba po večjem ozaveščanju potrošnikov, da bi le-ti pogosteje posegali po produktih in storitvah, ki so plod trajnostnih in krožnih poslovnih ter proizvodnih procesov.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, trajnostno razvojni cilji, SDG, trajnostna ekonomija, okolje, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 156; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (1,51 MB) |
2. Vpliv in spoznavanje kulturnih dimenzij v izbiri turističnega produkta na izkušnji slovenskih in italijanskih potrošnikovBoštjan Žabar, 2021 Opis: Kultura je zagotovo tisti del naših življenjskih navad, ki nas najbolj določa v naših simbolih, navadah, vedenjskih vzorcih, normah in vrednotah. Kultura je tista, ki nam omogoča delovanje v družbeni skupini in / ali sodelovanje z drugimi, od nas drugačnih kultur. Poznavanje kulturnih posebnosti posameznika ali družbe postaja tako vse bolj aktualno iz vidika strateških tržnih usmeritev podjetij, saj se spoznava, da ima prav kultura zelo velik vpliv na vedenje potrošnika. V raziskavi smo se usmerili v spoznavanje preferenc izbire turističnega produkta v luči različnih kulturnih značilnosti slovenskega in italijanskega naroda. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija za preučitev dejanskih ustvarjenih nočitev turistov v različnih vrstah nastanitev, analiza preferenc in sodb s pomočjo analize rezultatov anket, ki so zadevale širšo nacionalno populacijo. Z rezultati teh izhodišč je bila izvedena kvalitativna raziskava z uporabo analize recenzij gostinskih in nastanitvenih obratov. Rezultati so nam tako dali sliko v razlikah in podobnostih populacij, katero smo nato potrdili v izhodiščih mednarodnih raziskav o kulturi, zlasti v hofstedejevih kulturnih dimenzijah. Kultura, ki determinira določene preference in ocene turističnega obrata. Kot drugo pomembno spoznanje raziskave pa smo lahko potrdili svojo metodologijo preučevanja tega fenomena kot uporabno pri odkrivanju kulturnih dimenzij v posamezni kulturi. Naloga ni sestavljena z namenom, da bi produkte, tudi turistične, prilagajali želji ali potrebam nam različne kulture. Bistvo je, da se zavedamo razlik in v tej luči znamo delovati in sodelovati. Naš proizvod pa mora ostati drugačen in poseben, vedno pa spoštljiv tudi do druge kulture. Tudi v poslu se raje odločamo, da sodelujemo z gostoljubno in sebi poznano kulturo. In prav v tem segmentu lahko dobra turistična izkušnja pomeni tudi dobro percepcijo potencialnega poslovnega partnerja. Le tako bomo lahko konkurenčni v vedno bolj globalizirani kulturi.
Ključne besede: medkulturni menedžment, kultura, turistični produkti, turizem, Slovenija, Italija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 160; Prenosov: 11
Celotno besedilo (5,09 MB) |
3. Segmenti uspešnega turističnega produktaBoštjan Žabar, 2020 Opis: Namen raziskave je bil spoznati potrebe in želje jutrišnjega turista, katere bodo pomagale razviti dober in sodoben turistični produkt. Uporabljen je bil tako kvalitativni kot tudi kvantitativni način družboslovne raziskovalne metodologije. Raziskava temelji na realnosti našega teritorija in je s tem tudi omejena na njegove specifike. Z analizo potreb turista smo opredelili in klasificirali segmente uspešnega turističnega produkta, takega ki naj bi bil trajnostni ne zgolj iz zakonskih temveč iz družbenih, okoljskih in ekonomskih omejitev ter vzgibov. Uspešen ali neuspešen turistični produkt je človek, ki daje produktu karakter in je človek, ki sooblikuje okolje v katerem biva. Poleg tega smo spoznali, da bo turizem kljub krajšim krizam zagotovo imel v Sloveniji konstantno rast. Raziskava je nadalje pokazala, da se je že v prejšnjih letih turist začel nagibati k alternativnim (manjšim) nastanitvenim modelom. Družba je naravnana v trajnostni razvoj in s tem daje prednost obratom in dejavnostim, ki v bistveno manjši meri negativno vplivajo na okolje kjer se nahajajo. Covid-19 kriza ne bo spremenila že nakazanih trendov, kriza jih bo zagotovo le pospešila. Omenjena analiza prinaša turističnim operaterjem bolj natančno sliko, katere želje gosta so mogoče do danes spregledali in katere precenjevali. Identifikacija potreb gosta zagotovo lahko prepreči napačne usmeritve in investicije v nepotrebne produkte ali ustvarjanje napačnih in celo škodljivih strategij; tako na ravni podjetja kot tudi na ravni družbe.
Ključne besede: turizem, sociologija, masovni turizem, trajnost, družba, okolje, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 156; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,94 MB) |
4. Suicidalnost skozi prizmo stilov navezanosti v odrasli dobi z vidika psihoterapevtske obravnaveViktorija Zupančič, 2022 Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo raziskovali korelacijo med suicidalnostjo in stili navezanosti v odrasli dobi. Zanimal nas je predvsem psihoterapevtski vidik obravnave klientov v okviru omenjenih področij, saj tema suicidalnosti še danes predstavlja tabu in je posameznikom o tovrstnih težnjah težko spregovoriti. Hkrati lahko poznavanje teorije navezanosti predstavlja pomemben okvir za obravnavo klientov z nevarnim stilom navezanosti in sucidalnimi tendencami.
V prvem delu magistrske naloge smo teoretično sintetizirali in opisali teorijo navezanosti, stile navezanosti v odrasli dobi, povezavo stilov navezanosti s psihopatologijo in psihoterapevtsko obravnavo posameznikov v okviru teorije o stilih navezanosti. Nadalje smo naredili pregled suicidalnosti, opisali suicidalne misli in ideacije, samopoškodbeno vedenje z namenom končanja svojega življenja, suicidalno vedenje, povezali suicidalnost s psihopatologijo in obravnavo suicidalnih posameznikov v sklopu psihoterapevtske obravnave.
V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne analize opravili intervjuje z osmimi psihoterapevtkami, ki delujejo v okviru svoje zasebne psihoterapevtske prakse. Sodelujoče psihoterapevtke pri svojem delu uporabljajo teorijo navezanosti in so v obravnavi že imele nevarno navezane kliente s suicidalnimi težnjami. Na podlagi opravljenih intervjujev smo lahko odgovorili na raziskovalna vprašanja o sovplivanju stilov navezanosti v odrasli dobi in suicidalnosti z vidika psihoterapevtske obravnave. Ugotovili smo kako pomembno vlogo igra vzpostavitev varnega psihoterapevtskega odnosa in vzajemnega zaupanja v terapevtskem prostoru. Skupaj z uporabo psihoterapevtskih tehnik (kognitivno vedenjske tehnike ali tehnike drugih psihoterapevtskih pristopov) predstavljata pomemben doprinos k uspešnemu znižanju suicidalnih tendenc, izboljšanju vsesplošnega počutja in nenazadnje doseganja zastavljenih psihoterapevtskih ciljev.
Ključne besede: teorija navezanosti, stili navezanosti, suicidalnost, suicidalne težnje, psihoterapija, tehnike, obravnava, magistrske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 141; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,47 MB) |
5. “Popolna” demokracija v času pandemijeNina Šuhel Teraš, 2021 Opis: Glavna tema diplomske naloge je demokracija v času pandemije. Namen dela je ugotoviti, ali
mediji vplivajo na izoblikovanje mnenj ljudi o demokratičnosti Slovenije v času epidemije.
Za izdelavo diplomske naloge je uporabljen deduktivni pristop. Raziskava je izvedena s
pomočjo vprašalnika, ki je razdeljen na dva dela:zaupanje v medije ter stanje demokracije v
Sloveniji zaradi pandemije. V prvem delu diplomske naloge je predstavljenih nekaj teorij
pojmov, kot so demokracija, epidemija, pandemija, demokratični indeks ter nacionalni interes.
Prav tako sta v teoretičnem delu predstavljeni že predhodno izvedeni raziskavi o zaupanju v
medije, kateri sta opravili agenciji Valicon in Mediana.Predstavljena je tudi prezentacija
demokratičnega indeksa Slovenije v medijih. V empiričnem delu diplomske naloge je z
vprašalnikom preverjeno in izmerjeno zaupanje ljudi v spletne in televizijske medije ter
mnenje ljudi o stanju demokracije v Sloveniji zaradi pandemije. V zaključnem delu diplomske
naloge je ugotovljeno, da verodostojnost medijev upada; s tem upada tudi zaupanje v medije.
Prav tako je ugotovljeno, da imajo anketiranci zaradi epidemije in medijevslabo predstavo o
demokratičnosti Slovenije.S pomočjo vprašalnika je ugotovljeno, da anketiranci večinoma
verjamejo informacijam medijev o stanju demokracije v Sloveniji. S tem je potrjeno, da
mediji vplivajo na izoblikovanje mnenj ljudi o demokratičnosti Slovenije v času epidemije.
Ključne besede: demokracija, epidemije, zaupanje v medije, demokratični indeks, COVID- 19, pandemija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 133; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,97 MB) |
6. Pomen interoceptivnega zavedanja pri plesalcihAjda Špacapan, 2022 Opis: Interocepcija prinaša informacije o notranjem stanju telesa. Vezana je na notranje organe (npr. napetost mišic, utrip srca) in je pomembna za ohranjanje vitalnih funkcij telesa kot so lakota, žeja, spanje, razpoloženje, stanje vzburjenosti. Gre za avtonomne funkcije, ki jih posameznik lahko ozavesti in s tem pripomore k boljšemu interoceptivnemu zavedanju. Zaznava teh notranjih stanj in dogajanj telesa je povezana s čustvi. Mnoge dosedanje raziskave so pokazale, da lahko interoceptivno zavedanje pripomore k boljši telesni in čustveni regulaciji. Zavedanje telesa je še posebej pomembno za sodobne plesalce, saj je telo njihov medij sporočanja in hkrati vir sporočila. Sodobni plesalci mnogokrat iščejo navdih in material za ustvarjanje v svojih telesnih občutkih, ki se v interakciji z določeno vsebino porajajo. Namen diplomske naloge je prepoznati pomen interoceptivnega zavedanja kot orodja s katerim si lahko plesalci pri svojem delu in čustvovanju pomagajo. Cilj naloge je bil raziskati pomen interoceptivnega zavedanja pri sodobnih plesalcih, pri čemer smo se osredotočali na telesni in čustveni vidik. V anketo je bilo vključenih 77 plesalcev sodobnega plesa, pri čemer je bila njihova povprečna starost 28,77 let. Uporabili smo vprašalnik interoceptivnega zavedanja MAIA in podlestvico vprašalnika za ugotavljanje težav z uravnavanjem čustev DERS. Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativno metodo, iskali smo povezanost med spremenljivkami s Spearmanovim koeficientom korelacije. Rezultati so pokazali povezanost interoceptivnega zavedanja z zavedanjem pomena stika s telesom in čustvi za lastno pristnost in avtentičnost kot tudi povezanost z zavedanjem čustev in telesnih občutkov. Prav tako smo ugotovili, da med mlajšimi in starejšimi plesalci obstajajo razlike v interoceptivnem zavedanju. Razlike v interoceptivnem zavedanju obstajajo tudi med plesalci s krajšim in plesalci z daljšim plesnim stažem. Rezultati naloge kažejo na to, da je interoceptivno zavedanje preprosto, dosegljivo in učinkovito orodje za izboljšanje samoregulacije telesnih in čustvenih stanj. Interoceptivno zavedanje je smiselno načrtno oz. zavestno razvijati pri plesalcih sodobnega plesa.
Ključne besede: interocepcija, interoceptivno zavedanje, sodobni ples, uravnavanje čustev, telesni občutki, avtentičnost, MAIA, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 197; Prenosov: 13
Celotno besedilo (970,31 KB) |
7. Medsebojni odnosi v organizaciji in osmišljenost delaPetra Šeme, 2020 Opis: Medsebojni odnosi v organizaciji so zelo pomemben dejavnik kako posameznik dojema svoje delo, koliko se pri delu angažira, ter ga osmisli. Zaradi slabih odnosov na delovnem mestu, se lahko pojavi občutek nesmiselnosti dela posameznika, kar pomembno vpliva na produktivnost delavca. Pri tem ne gre za edini dejavnik, pač pa za enega od pomembnih dejavnikov, predvsem pa je tesno povezan z motivacijo posameznika. Še naprej, osmišljenost dela posameznika pomembno vpliva tudi na dojemanje smisla življenja. Človek namreč dobršen del svojega življenja preživi na delovnem mestu in s tem postanejo odnosi na delovnem mestu pomemben dejavnik, ki znatno vpliva na njegovo življenje. S tem namenom smo v raziskavi uporabili Purpose in life oz. PIL-test, ki smo mu dodali lastna vprašanja, vezana na odnose na delovnem mestu. Ugotovili smo, da posameznik, ki je v konfliktnih odnosih v organizaciji, pogosto ne prevzema odgovornosti za nastalo situacijo. Ugotovili smo tudi, da odnosi na delovnem mestu pomembno vplivajo na osmišljenost dela posameznika, in sicer boljši kot so odnosi na delovnem mestu, lažje posameznik osmisli svoje delo ter bolj je motiviran za opravljanje delovnih nalog. To pa pozitivno vpliva tako na posameznikovo dojemanje smisla dela in življenja, kot tudi na delovno uspešnost in predstavlja večji doprinos k organizaciji v kateri opravlja delo.
Ključne besede: osmišljenost dela, odnosi na delovnem mestu, motivacija, smisel življenja, logoterapija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 126; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,09 MB) |
8. Uporabnost realitetne terapije v praksiElizabeta Stojko, 2021 Opis: Diplomska naloga daje vpogled tuje in domače literature ter predstavitev študij. Teoretični del vsebuje opis psihoterapevtskih pristopov, s poudarkom na realitetni terapiji, empirični del pa je temeljil na študiji domače in tuje literature. Po pregledu literature smo izdelali PRIZMA diagram ter prikazali rezultate po kodah in kategorijah. Na koncu smo v razpravi odgovorili na zadana raziskovalna vprašanja. Uporabljena je bila deskriptivna metoda raziskovanja s pregledom domače in tuje literature.
Ugotovili smo, da je realitetno terapijo mogoče uporabiti s katerim koli posameznikom, ki pokaže pripravljenost in sposobnost, da razume njena načela ter si želi sprememb. Torej je v resnici realitetna terapija dostopna vsakomur. Na podlagi pregleda člankov ugotovimo, da je realitetna terapija učinkovita pri zdravljenju težav v duševnem zdravju, kot so anksioznost, depresija, zasvojenost, nezadovoljstvo z različnimi področji življenja ipd., pri zdravljenju spolnih prestopnikov, zasvojenih z drogami, pri zdravljenju avtoimunih bolezni, med svetovanci s kroničnimi boleznimi in tudi v praksi pri drugih težavah. Kot zanimivost smo ugotovili tudi, da izvajanje teorije izbire v predšolskem obdobju razvija veščine reševanja problemov, vabi k sodelovanju, krepi njihov občutek skupnosti, gradi medsebojno spoštovanje ter izkorišča otrokovo običajno človeško potrebo po moči in nadzoru. Majhnim otrokom zagotavlja možnost, da uporabijo svoj glas ter sprejemajo odločitve in rešujejo težave. Otroke spodbuja k sodelovanju in prispeva k povezovanju vzgojiteljev z njimi.
Ključne besede: psihologija, psihoterapevtski pristopi, učinkovitost, realitetna terapija, teorija izbire, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 154; Prenosov: 8
Celotno besedilo (803,01 KB) |
9. Samopodoba žensk z ADHD v sodobni družbiAnja Rupnik, 2021 Opis: Omemba motnje ADHD se v sodobni družbi pojavlja vedno večkrat. Zaradi nerazumevanja in neinformiranosti o motnji, še vedno prihaja do stigmatizacije obolelih. V diplomski nalogi smo raziskovali, kako se ženske z ADHD doživljajo, kako doživljajo svojo vlogo v družbi in kako se stigma zaradi ADHD potencialno povezuje z njihovo samopodobo.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili trenuten položaj žensk v družbi in kako se je ta položaj skozi čas spreminjal. Nekaj besed smo namenili seksizmu in sistemu patriarhata, ter kako vplivata na blagostanje žensk in družbe kot celote. Nato smo predstavili spol in spolne vloge ter stereotipe o ženskah, saj so pomembni dejavniki pri boljšem razumevanju problematike. Opredelili smo samopodobo, identiteto in samospoštovanje, ki tvorijo celoto samodoživljanja posameznika. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opredelili ADHD, opisali simptomatiko, kako se ga odkriva in zdravi, razlike med spoli ter posledice in komorbidnost motnje.
Empirični del zajema kvalitativno analizo petih polstrukturiranih intervjujev. Vzorec so sestavljale ženske, stare od 20 do 42 let, s potrjeno diagnozo ADHD. Vprašanja so se osredotočala na odnos žensk do družbe ter njihovega položaja v njej, na odnos družbe do ADHD in žensk z ADHD do te motnje ter kako se vse skupaj povezuje z njihovo samopodobo. Rezultate smo predstavili z izseki intervjujev, ki so pripomogli h globljemu razumevanju problematike. Pokazali so, da je potrditev in sprejemanje diagnoze ADHD udeleženkam izjemno pomembna in da sta stigmatizacija ter nerazumevanje družbe pripomogla k njihovi slabši samopodobi. Majhen vzorec in število mlajših udeleženk sta bili glavni omejitvi, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo.
Ugotovitve raziskave so lahko smernice za nadaljnje raziskovanje vsakodnevnega doživljanja žensk z ADHD in kako se nerazumevanje in stigmatizacija s strani družbe povezujeta z njihovo samopodobo.
Ključne besede: motnja ADHD, samopodoba, ženske, spolne vloge, sodobna družba, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 135; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,18 MB) |
10. Organiziranje delovnih timov kot druga managerska funkcijaAdelisa Rizvić, 2021 Opis: Če primerjamo manjše in večje organizacije vidimo, da večina njihovih poslov temelji na timskem delu. Ker se je poslovna konkurenca začela pojavljati povsod okoli nas, za laţji poslovni uspeh delavci dopolnjujejo svoje ideje, sposobnosti, spretnosti in medsebojno znanje in na takšen način si pomagajo pri ustvarjanju ciljev. Timsko delo temelji na članih ekipe, ki so med seboj povezani in si vsi prizadevajo doseči isti oz. skupni cilj. Seveda ima, tako kot pri vsaki organizaciji vse to svoje prednosti in slabosti. Na začetku diplomske naloge smo opredelili osnovne pojme organizacije, timskega dela, motivacije, delovne kulture in klime in podobne pojme za laţjo predstavo. V empiričnem delu smo na podlagi kvalitativnega raziskovalnega intervjuja, ki smo ga izvedli v organizaciji Radio televizija Slovenija, na podlagi vnaprej pripravljenih vprašanj, ki so bila enako zastavljena vsem intervjuvancem, raziskali njihovo mnenje o timskem delu, načinu dela v organizaciji, komunikaciji med seboj, motivaciji na delovnem mestu in podobno. Ugotovili in raziskali smo, da timsko delo dobro vpliva na zaposlene, saj tako spoznajo osebe, ki jih brez načina skupnega dela ne bi spoznali, si zaupajo, sodelujejo, pomagajo in delo opravijo hitreje in laţje kot samostojno. Zaposlenim motivacijo za timsko delo predstavlja dejstvo, da bodo dosegli odličen rezultat in da bo delo dobro opravljeno ter pohvaljeno s strani nadrejenih, prav tako pa je bistvena motivacija, da bo delo tudi vidno in dobronamerno. Ugotovili smo, da zaposlenim timsko delo predstavlja pozitivno naravnanost, saj so našteli več prednosti kot pa slabosti. Slabost timskega dela je slaba komunikacija, ki se po besedah udeleţencev v raziskavi zna bolje razviti, ko se sodelavci med seboj dobro spoznajo in določijo jasna ter natančna navodila za vse.
Ključne besede: organizacija, timsko delo, motivacija, delovna komunikacija, organizacijska klima, organizacijska struktura, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 156; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,16 MB) |
