91. Analiza izzivov mladostnikov: študija primera skupin iz programa ConaPia Dujić Vrtačnik, 2023 Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na izzive mladostnikov s težavami v odraščanju, ki obiskujejo dnevne centre s programom Cona. Vsak dan se mladostniki srečujejo s številnimi izzivi, ki se med posamezniki razlikujejo. Ker pa sami po navadi niso sposobni rešiti morebitnih izzivov in ovir, na pomoč stopijo dnevni centri. Dnevni centri, ki spadajo pod okrilje Centrov za socialno delo Ljubljana, so del skupnostnega programa za mlade, kjer se zavzemajo za nudenje psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam, ki zaradi nastale življenjske situacije, vedenjskih, čustvenih in učnih težav ter stisk, potrebujejo in iščejo
podporo, poleg tega pa izhajajo iz socialno-ekonomsko ogroženih družin in se posledično soočajo z mnogimi stiskami.
Namen naloge je bil ugotoviti, kateri so najpogostejši izziv, ki prevladujejo med mladostniki dnevnih centrov. Cilje naloge smo dosegli s pomočjo analize in pregleda literature ter z lastno empirično raziskavo, za katero smo podatke pridobili s pomočjo lastnega vprašalnika. Ugotovili smo, da med izzivi, kot so učna pomoč, čustvene in vedenjske težave, samopodoba, sprejemanje nove kulture in kvalitetno preživljanje prostega časa, pri omenjenih mladostnikih prevladujejo težave z učno pomočjo ter čustvene in vedenjske težave. Na podlagi dobljenih rezultatov smo proti koncu naloge zapisali in podali tudi nekaj predlogov.
Ključne besede: Izzivi, mladostniki, odraščanje, dnevni center CONA, pomoč
Objavljeno: 15.09.2023; Ogledov: 322; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (2,20 MB) |
92. Literarno novinarstvo in reprezentacija spolov: razumevanje stereotipov v medijskem diskurzuMelita Čepin, 2023 Opis: V diplomski nalogi smo osvetlili področje literarnega novinarskega pisanja, ki je pri nas dokaj neizrazito in v tovrstnih delih iskali reprezentacije spolov, ki temeljijo na ideoloških družbenih normah. Izbrali smo zgodbe, ki so nagrajene z Pulitzerjevo nagrado, kajti te predstavljajo vrhunec novinarskega ustvarjanja in so primerne za izhodišče ugotavljanj, ali je tema reprezentacije spolov prisotna pri ustvarjanju vsebin. V analizi smo ugotovili, da imajo tudi najbolj cenjeni novinarji nezavedne predsodke in predstave o spolih, ki se bolj ali manj opazno razkrivajo v njihovem pisanju. Še vedno najdemo prepričanja, da mora biti moški močan, čustveno »stabilen« in neustrašen, ženska pa negujoča, skrbna, pridna in prijazna. Pri analizi smo se sklicevali na kvalitativno družboslovno metodologijo analize teksta in kritično diskurzivno analizo, s katero smo lahko preučevali širši družben kontekst, socialno ekonomske prvine okolja, v katerem tekst nastaja, ter pridobili globlje razumevanje vsebine.
Mediji so portal, skozi katerega se oblikuje ali pa utrjuje družbena predstava o sebi in svetu okoli nas in kot takšni imajo moč ter odgovornost ustvarjati vsebine, ki se odmikajo od tradicionalnih nerealnih predstav o vlogi spolov. Stereotipne reprezentacije spolov v medijih povzročajo veliko prikrajšanost vsem spolom, predvsem pa družbenemu napredku in razvoju.
Ključne besede: spolni stereotipi, medijska reprezentacija spolov, Pulitzerjeva nagrada, literarno novinarstvo, kritična diskurzivna analiza.
Objavljeno: 15.09.2023; Ogledov: 309; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,93 MB) |
93. Duševno zdravje tujih študentov v SlovenijiAdna Pilipović, 2023 Opis: V diplomski nalogi je obravnavano duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji. Glede na to, da je v Sloveniji veliko število tujih študentov, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, največ iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške, ter da se ti študenti pri 18 letih odselijo od doma in gredo sami v novo državo, med nove ljudje z drugim jezikom, smo želeli raziskati, kakšno je njihovo duševno zdravje po tem. Odločili smo se raziskati izključno samo tuje študente, iz zgoraj navedenega razloga. Na začetku smo predstavili teoretični del, kjer smo obravnavali pojme, ki so se nanašali na duševno zdravje, duševno zdravje v državah nekdanje SFRJ, duševno zdravje mladih ter najpogostejše duševne težave pri študentih, kot so stres, depresija, anksioznost in izgorelost. Temu sledita metodološki in raziskovalni del. Naredili smo vprašalnik, ki je sestavljen iz 49 vprašanj. Prvi del vprašalnika sestavljajo osnovna vprašanja, drugi del je vprašalnik o izgorelosti, tretji del je pa DASS-21 vprašalnik. Vprašalnik je bil objavljen v treh skupinah na Facebooku, in sicer med izpitnim obdobjem. Prvi del vprašalnika smo predstavili s pomočjo grafov iz Excela, analiza DASS-21 vprašalnika je narejena v programu SPSS in je tudi predstavljena. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali naše zaključke. Zaključili smo, da duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji ni tako slabo, kot smo pričakovali. Pričakovali smo slabše rezultate, glede na to, da študenti prihajajo v popolnoma tujo državo, sami, brez znanja jezika in s številnimi novimi obveznostmi, ki jih prinaša fakulteta. Ugotovili smo da poleg študentskih obveznosti, 82,5 % študentov opravlja delo preko študentskega servisa. Ugotovili smo tudi, da se duševno zdravje študentov razlikuje glede na državo, iz katere prihajajo.
Ključne besede: duševno zdravje, stres, depresija, anksioznost, izgorelost
Objavljeno: 13.09.2023; Ogledov: 346; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,70 MB) |
94. Pozicija in izzivi žensk v Slovenski vojskiEla Tonin Mali, 2023 Opis: Skozi raziskovalno delo ugotovimo, da je položaj žensk v Slovenski vojski sprejemljiv, ko ocenjujemo pravne, institucionalizirane norme oziroma poklicno specifične kompetence, ki opredeljujejo pravila obnašanja v vojaški organizaciji, medtem ko zaradi življenjskega okolja (družine), ki je bolj spontano od narave poklicnega dela, ženske v svoji karieri ne posegajo po najvišjih mestih v organizaciji. Tam jih najdemo le peščico. Vojaška organizacija nudi pripadniku ugodnosti, kot so družbeni ugled, možnost dobre psihofizične pripravljenosti, vseživljenjsko učenje in karierni razvoj, delovanje v mednarodnem okolju ter stik s sodobnimi varnostnimi razmerami. Gre za poklic, ki po drugi strani zahteva veliko odrekanja in pogosto ne pušča veliko prostega časa. Zaradi pomanjkanja kadra in njegove stalne fluktuacije ob relativno visoki starostni strukturi zna biti tudi izčrpavajoč.
Pripadnice so v enote sprejete enakovredno, kar se odraža v heterogeni sestavi enot. Pri delu se ne ločujejo od moških kolegov, vendar so manj zastopane na posameznih delovnih mestih oziroma formacijskih dolžnostih, na katere gledamo kot bojne dolžnosti, dolžnosti, namenjene za neposreden boj z nasprotnikom. Več jih je npr. med podpornim in medicinskim osebjem, pravniki, finančniki, psihologi, kadrovniki …
Posebno dober položaj oziroma največji delež imajo v statusu vojaških uslužbenk, najslabši pa pri podčastnicah. Menimo, da bo morala organizacija temu posvetiti več pozornosti in dopolniti ter spremeniti predpise za šolanje na šoli za podčastnike.
Vrata za vstop v Slovensko vojsko so odprta za oba spola, kar se kaže v njuni zastopanosti v organizaciji. Vidimo tudi konkretne možnosti za izboljšavo, predvsem na področju celostne skrbi za pripadnike in njihove družinske člane, s čimer bi si ženske lahko privoščile tudi daljšo odsotnost zaradi družinskega okolja.
Ključne besede: Slovenska vojska, pripadnice, položaj, karierna pot, Nato, mednarodno okolje
Objavljeno: 12.09.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,36 MB) |
95. IZKUŠNJE IN KVALITETA ŽIVLJENJA AKTIVNEGA UPORABNIKA PREPOVEDANIH DROGAjda Urbanc, 2023 Opis: Diplomska naloga se osredotoča na zapleteno in večplastno naravo uporabe prepovedanih drog, natančneje na izkušnje in kakovost življenja aktivnih uporabnikov prepovedanih drog. Preverjamo njihove izkušnje in doživljanje ob prvi uporabi ter ob trenutni uporabi drog. Prav tako ugotavljamo, kako aktivna uporaba prepovedanih drog vpliva na kakovost življenja zasvojencev in skušamo prepoznati morebitne spremembe kakovosti življenja, ki jih zasvojenost prinaša.
V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature podrobno opišemo zgodovino prepovedanih drog, opredelitve, pomen izrazov in klasifikacijo prepovedanih drog. Izhajajoč iz konteksta uporabe prepovedanih drog v Sloveniji smo podrobneje opisali šest najbolj razširjenih prepovedanih drog, in sicer heroin, kokain, amfetamin, LSD, konoplja in ekstazi (MDMA). V nadaljevanju natančno predstavimo dejavnike tveganja in posledice, povezane z njihovim uživanjem in hkrati razpoložljive zdravstvene in socialne mehanizme odzivanja, namenjene reševanju izzivov, povezanih z zlorabo drog. Posledice prežemajo različna področja naše družbe. Ob dejstvu, da so vse snovi s psihoaktivnimi lastnostmi potencialna droga, njihova zloraba in s tem povezani problemi lahko posredno ali neposredno vplivajo na vsakega posameznika. Težave se kažejo v kompleksnih političnih in socialnih problemih, kot so brezdomstvo, psihiatrične motnje, kriminaliteta mladih, povečevanje nasilja in korupcije ter ogrožanje javnega zdravja in varnosti (Evropsko poročilo o drogah 2023).
V empiričnem delu predstavimo ugotovitve kvalitativno izvedene raziskave. Podatke smo zbrali s pomočjo polstukturiranih intervjujev, ki smo jih opravili z osmimi aktivnimi uporabniki prepovedanih drog. Analiza pridobljenih podatkov ponuja poglobljeno, celovito in niansirano razumevanje različnih vidikov, ki se nanašajo na njihove doživljanje in izkušnje uživanja prepovedanih drog. Čeprav naša raziskava razgalja številne negativne posledice za kakovost njihovega življenja in medosebne odnose, razkriva tudi pozitivne izkušnje, na primer pri ustvarjalnosti.
Z raziskovanjem izzivov želimo prispevati k celovitemu razumevanju zapletenosti uporabe prepovedanih drog in njenih širših posledic za posameznike in družbo na splošno.
Ključne besede: prepovedane droge, zasvojenost, zloraba prepovedanih drog, kokain, konoplja, MDMA
Objavljeno: 07.09.2023; Ogledov: 368; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,43 MB) |
96. BANČNO ZAVAROVALNIŠTVO – Neformalno vodenje zaposlenih pri poslovnem partnerju / na primeru bančnega zavarovalništva v slovenski zavarovalniciNataša Metelko Cerar, 2023 Opis: V poslovnem sodelovanju med banko in zavarovalnico sodeluje več subjektov. Za realizacijo skupnih prodajnih ciljev pa so poleg vodstva bank in zavarovalnic na strani bank med prvimi zadolženi zaposleni v bančnih poslovalnicah ter koordinatorji bančnih prodajnih poti na strani zavarovalnic. Prav slednji sicer v večjem delu delujejo v bančnih poslovalnicah, kjer s svojim strokovnim znanjem vplivajo na prodajo zavarovalnih produktov. Njihova vloga je podobna vodstveni vlogi vendar pri svojem delu z bančnimi svetovalci nimajo formalne moči vodenja.
V diplomski nalogi se je s raziskovalnimi vprašanji skušalo ugotoviti kakšna je vloga koordinatorja bančnih prodajnih poti, kako pomembna je njegova prisotnost, ga bančnih svetovalci vidijo kot neformalnega vodjo na področju prodaje zavarovalnih produktov? V ta namen je bila uporabljena empirična raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Cilj naloge je bilo prepoznati in razumeti pogled oziroma videnje dela koordinatorja bančnih prodajnih poti s strani bančnih svetovalcev. Pri doseganju cilja diplomske naloge je bilo zaznati nekaj omejitev predvsem v teoretičnih izhodiščih neformalnega vodenja v bančnem zavarovalništvu. Drugo večjo omejitev je predstavljalo zagotavljanje zaključenih in pravilno izpolnjenih anket. V diplomski nalogi je bilo ugotovljeno, da bančni svetovalci koordinatorja bančnih prodajnih poti neposredno ne prepoznajo kot neformalnega vodjo. Pri tem mu priznavajo strokovne kompetence in druge veščine, ki sodijo v teoretični opis neformalnega vodenja.
Ključne besede: Ključne besede: banka, zavarovalnica, bančno zavarovalništvo, koordinator bančnih prodajnih poti, bančnih svetovalec, formalno vodenje, neformalno vodenje.
Objavljeno: 07.09.2023; Ogledov: 323; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,43 MB) |
97. PES V DELOVNEM OKOLJU KOT DEJAVNIK ZMANJŠEVANJA STRESA ZAPOSLENIHTeresa Čopi, 2023 Opis: Uvod: Uspešno spopadanje s stresom na delovnem mestu prinaša večjo učinkovitost in motiviranost delavcev, zato so delovni pogoji ključnega pomena za uspešnost podjetja. Raziskave potrjujejo pozitivni vpliv prisotnosti psov v delovnem okolju na zmanjševanje stresa zaposlenih, kljub temu pa se v slovenskem prostoru s tovrstno prakso srečujemo redkeje in zaradi vse večjega govora o preobremenjenosti in stresu lahko dana tema odpira možnosti za preoblikovanje delovnih pogojev. Z raziskavo smo preverjali, v kolikšni meri lahko pes dejansko nastopa kot dejavnik zmanjševanja stresa zaposlenih. Metode: Za raziskovanje je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop. V namenski vzorec je bilo zajetih 10 oseb, zaposlenih v različnih podjetjih, ki na delovno mesto vozijo svojega psa. S polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi v živo (z 1 intervjuvancem), preko spletne platforme Zoom (z 8 intervjuvanci) ter preko telefona (z 1 intervjuvancem), smo preverjali, kako ob prisotnosti psa zaznavajo stres na delovnem mestu. Intervjuje smo obdelali s pomočjo kvalitativne vsebinske analize. Rezultati: Vsi intervjuvanci poročajo o pozitivnih vplivih psa na zaznavanje stresa v delovnem okolju. 70 % intervjuvancev v stresnih situacijah išče stik s psom, najpogosteje se zatekajo k božanju psa. 90 % intervjuvancev poroča o nižji ravni stresa ob dnevih, ko je pes prisoten z njimi v službi kot takrat, ko ga ni. Rezultati kažejo, da lahko pes bistveno izboljša vzdušje v kolektivu (100 %) ter pomaga pri lažjem navezovanju stikov (100 %). Kljub slabostim, ki jih pes vnaša v delovno okolje, intervjuvanci tovrstno politiko ocenjujejo kot koristno. Diskusija in zaključek: Pes lahko nastopa kot pomemben blažilec stresa zaposlenih, čeprav se tovrstne povezave morda vedno ne zavedamo, kar je morda tudi razlog, da o politiki psov na delovnem mestu slišimo redkeje. Kljub pozitivnim učinkom pa lahko vendarle pes nastopa tudi kot moteč dejavnik, ki zmanjšuje pozornost zaposlenih ter je v primeru velikega stresa lahko celo nezaželen.
Ključne besede: stres v delovnem okolju, pes na delovnem mestu, počutje zaposlenih, sproščeno delovno okolje, božanje psa, terapevtski učinki psa
Objavljeno: 02.09.2023; Ogledov: 393; Prenosov: 37
Celotno besedilo (3,17 MB) |
98. Kvaliteta življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo in njihovo sprejemanje stanjaAna Mojca Krajnc, 2023 Opis: Diplomska naloga se poglablja v kvaliteto življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo in v njihovo sprejemanje stanja bolezni. V teoretičnem delu podajamo definicijo Parkinsonove bolezni in pojasnimo faze razvoja bolezni po Braaku. Raziskali smo, kako specialisti postavijo diagnozo in kako jo bolniki sprejemajo. V dodatnih poglavjih smo pozornost posvetili predsimptomatskim značilnostim, motoričnim in nemotoričnim simptomom, ki jih s seboj prinaša Parkinsonova bolezen, ter zdravljenju začetnih in napredovalnih faz bolezni. Bolj poglobljeno smo se posvetili definiciji kvalitete življenja ter v podpoglavju pozornost posvetili kvaliteti življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo. Za konec smo predstavili vprašalnik PDQ-39 in v podpoglavjih opisali vsako posamezno dimenzijo vprašalnika posebej.
S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo prišli do ugotovitev, ki dajejo odgovore na raziskovalni vprašanji. V raziskavi je sodelovalo 5 oseb, ki so diagnosticirane s Parkinsonovo boleznijo. Zbrani odgovori iz intervjujev kažejo na spremenjeno oz. zmanjšano kvaliteto življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo na področju komunikacije oz. pri sporazumevanju, pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti ter na področju koncentracije in spomina. Bolezen znižuje kvaliteto življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo tudi zaradi spremenjenega telesnega stanja, kar vpliva tudi na nižjo kakovost počutja v družbi drugih ljudi ter pri vsakdanjih izzivih, ki jih osebe doživljajo kot posledico bolezni. Bolezen so intervjuvanci na začetku zanikali in jo težje sprejemali, s časom so se ji začeli prilagajati in blažiti njene simptome. Pri sprejemanju in spoprijemanju jim je v veliko pomoč družina, ki so jo navedli za najpomembnejšega podpornika.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, osebe s Parkinsonovo boleznijo, kvaliteta življenja, kvaliteta življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo, sprejemanje Parkinsonove bolezni
Objavljeno: 30.08.2023; Ogledov: 436; Prenosov: 24
Celotno besedilo (790,44 KB) |
99. Aleksitimija in regulacija čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojkPolona Završnik, 2023 Opis: V magistrski nalogi raziskujemo izraženost aleksitimije in prisotnost težav z regulacijo čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojk v primerjavi z zdravimi posameznicami. Psihologija človeka se v zadnjem času precej usmerja v raziskovanje povezanosti uma in telesa. Vedno več znanstveno podprtih dokazov je, da človekov um vpliva tudi na splošno stanje telesa in s tem tudi na pojav ali odsotnost bolezni. Bolezen, ki dandanes predstavlja glavni vzrok smrti po svetu, je rak. Pri posameznikih, ki imajo težave s prepoznavanjem in opisovanjem lastnih čustev, govorimo o izraženi višji stopnji aleksitimije, poleg tega imajo običajno taki posamezniki težave tudi z uravnavanjem čustev.
Ker čustva predstavljajo in vplivajo na precejšen del naše duševnosti in s tem tudi na naše telo, smo želeli v nalogi raziskati, ali obstaja povezava med višjo stopnjo aleksitimije in težavami s čustveno regulacijo pri posameznicah, ki so prebolele raka dojk. V ta namen smo uporabili dva anketna vprašalnika za merjenje aleksitimije in čustvene regulacije, rezultate smo statistično obdelali in interpretirali. Ugotovili smo, da se pri ženskah z višjo stopnjo aleksitimije pojavlja tudi več težav z regulacijo čustev. Pri posameznicah z izkušnjo raka dojk nismo potrdili višje stopnje aleksitimije v primerjavi s posameznicami brez te izkušnje. Med sodelujočimi ženskami se v rezultatih niso izkazale statistično pomembne razlike v težavah pri opisovanju in prepoznavanju čustev ter v prisotnosti navzven usmerjenega mišljenja, prav tako nismo potrdili razlik pri regulaciji negativnih oziroma pozitivnih čustev. Za prihodnje raziskave na tem področju bi bilo zagotovo dobro vključiti večji vzorec sodelujočih. Poleg vprašalnika bi bilo smiselno izvesti tudi polstrukturirane intervjuje, s katerimi bi dobili bolj poglobljen vpogled v posameznikovo dojemanje in razumevanje bolezni, ki jo doživlja.
Ključne besede: čustva, aleksitimija, regulacija čustev, rak dojk, vpliv čustev na telo
Objavljeno: 30.08.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,90 MB) |
100. Trajnostni razvoj turizma doline SočeAnja Skočir, 2023 Opis: Trajnostni turizem ali sonaravni, zeleni turizem, kot tudi poimenujemo smer razvoja turizma, je oblika turizma, na kateri danes temelji strategija razvoja svetovnega in slovenskega turizma. V magistrski nalogi smo preučevali razvoj trajnostnega turizma v destinaciji Dolina Soče. Destinacija Dolina Soče leži na območjih občin Bovec, Kobarid in Tolmin, pred kratkim pa se ji je pridružila tudi občina Kanal ob Soči. Slovenska turistična organizacija Dolino Soče uvršča med vodilne destinacije slovenskega turizma in kot eno najbolj prepoznavnih destinacij z outdoor ponudbo v državi.
V raziskavi nas je zanimalo, kako destinacija razvija svoj turizem in kako uspešno v razvoju sledi trajnosti, ki je prepoznana kot najustreznejša oblika razvoja turizma. Teoretični del zajema predstavitev pojma trajnostnega razvoja turizma, destinacije Doline Soče ter konkurenčnosti v turizmu. V empiričnem delu pa smo izvedli kombiniran raziskovalni pristop, ki zajema kvantitativno raziskavo med lokalnim prebivalstvom Soške doline, obiskovalci destinacije ter turističnim gospodarstvom. S kvalitativno raziskavo smo opravili intervjuje med najpomembnejšimi upravljavci turističnega razvoja na destinaciji. Izvedeni so bili štirje intervjuji.
Ugotovitve kažejo, da je trajnostni turizem prepoznan kot edina možna oblika razvoja na destinaciji, da Dolina Soče v smeri trajnostnega razvoja postopa premišljeno in organizirano, da pa je destinacija v trajnostnem razvoju še na začetku. V letu 2019 je pristopila k nacionalni shemi – Zeleni shemi razvoja turizma, ki je nacionalni program in certifikacijska shema trajnostnega razvoja turizma, za katero je Slovenska turistična organizacija prejela številne mednarodne nagrade. Ob pristopu k shemi in z oblikovanjem nove Strategije razvoja in trženja turizma Doline Soče 2025+ v letu 2020 je destinacija še bolj premišljeno in strukturirano začrtala trajnostno pot naprej. Trajnostne usmeritve se zavedajo tako načrtovalci kot obiskovalci, ponudniki ter lokalno prebivalstvo, treba pa bo načrtovano slediti zastavljenim ciljem in delovati v smeri trajnostnega razvoja, ki je v dobro vsem deležnikom na destinaciji.
Ključne besede: trajnostni razvoj, destinacija Dolina Soče, trajnostni turizem, lokalno prebivalstvo, turistični deležniki
Objavljeno: 25.08.2023; Ogledov: 373; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,48 MB) |
