Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 296
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Komunikacija med vzgojitelji in starši v Sloveniji, v času covida-19
Mojca Mlinar, 2021

Opis: Diplomska naloga Komunikacija med vzgojitelji in starši v Sloveniji, v času covida-19 je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opisali pomen vrtca in vzgojiteljev. Nalogo smo nadaljevali z razlago besede komunikacija ter opisali načine komunikacije v vrtcu med vzgojitelji in med vzgojitelji in starši pred in tudi po epidemiji covida-19. Razložili smo tudi, kateri ukrepi so bili predvideni, udejanjeni in vplivni proti epidemiji covida-19. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z intervjuvanjem vzgojiteljev. S pomočjo intervjuja smo želeli izvedeti, na kakšen način so vzgojitelji komunicirali s starši med tako imenovanim »lockdownom« v spomladanskem obdobju 2020, in raziskati, kako komunicirajo vzgojitelji med epidemijo, ko so vrtci normalno odprti, ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ in navodil vodstva vrtca. V raziskavi smo ugotovili, da so vzgojitelji med covidom-19 imeli težave pri komunikaciji s starši ob hkratnem upoštevanju vseh navodil vodstva vrtca ter navodil NIJZ. Rezultati raziskave so pokazali, da med spomladanskim zaprtjem vrtcev v letu 2020 vzgojitelji niso dovolj komunicirali s starši, saj so se znašli v nepoznanih situacijah. V letu 2021 so zato uporabili različne izvirne metode komuniciranja s starši, s tem pa izkazali tudi boljšo skrb za posameznega otroka v varstvu.
Ključne besede: vzgojitelj, vrtec, starši, komunikacija, covid-19, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 153; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (707,09 KB)

22.
Človekovo dostojanstvo in skrbništvo za odrasle osebe z demenco
Mihael Leban, 2021

Opis: Naloga se osredotoča na postopek postavitve osebe z demenco pod skrbništvo in spoštovanje njenega dostojanstva pred, med in po zaključku tega postopka. V prvem delu je obrazložena demenca kot duševna bolezen z različnim izvorom, posledicami in pojavnostjo. Drugi del vsebuje opis postopka postavitve pod skrbništvo po veljavnem Družinskem zakoniku in Zakonu o nepravdnem postopku z vidika uporabnosti te zakonodaje za osebe z demenco. Poudarek je na vlogi strokovnih delavcev CSD skozi naloge, ki jih ti imajo v začetni fazi ugotavljanja potreb, v fazi podaje mnenja sodišču o osebi skrbnika, v zaključni fazi popisa premoženja ter dalje po postavitvi osebe pod skrbništvo v okviru izvajanja skrbništva oz. v okviru spremljanja skrbnikovega dela s strani CSD. Sledi opredelitev pojma človekovega dostojanstva v pravnih mednarodnih in nacionalnih aktih. Empirični del vsebuje intervjuje strokovnih delavcev CSD, ki delajo z osebami z demenco. Njihovo delo zajemajo javna pooblastila in naloge na področju varstva odraslih, predvsem skrbništvo nad odraslimi osebami, poleg tega pa tudi delo z uporabniki s težavami v duševnem zdravju, naloge v zvezi s preprečevanjem nasilja nad starimi in storitev prve socialne pomoči starim osebam. V okviru dvodimenzionalnosti človekovega dostojanstva se naloga posveča temi realizacije dostojanstva oseb z demenco v postopku prehoda pod skrbništvo. Magistrska naloga je zaključena z ugotovitvami empiričnega dela, ki problematizirajo obstoječo ureditev postopka postavitve pod skrbništvo z vidika novih možnosti za udejanjanje človekovega dostojanstva oseb z demenco. Predstavljen je pomen neformalnih oblik pomoči, ki jih osebe z demenco prejemajo, če niso sprejete v institucionalno varstvo ter pomen prepoznavanja potreb oseb z demenco in njenih vrednot s strani strokovnih delavcev predvsem takrat, ko ta ne zmore izraziti lastnih misli in želja. Pri vsem tem je v odnosu z osebo z demenco pomemben njej prilagojen način komunikacije.
Ključne besede: demenca, oseba z demenco, človekovo dostojanstvo, skrbništvo, Center za socialno delo, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 165; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

23.
Analiza spremenljivosti in povezanosti stilov navezanosti ter samopodobe
Siena Krušič, 2021

Opis: Stili navezanosti predstavljajo temelje za naše odnose in komunikacijo s soljudmi. Delimo jih na varne in negotove, odvisno od tega, kako varne oziroma negotove se počutimo v odnosih, kako pomembni so za nas odnosi ter na kakšen način se trudimo dobiti od drugih tisto, kar potrebujemo. Stili navezovanja so tesno povezani s samopodobo, saj je ta v največji meri odvisna od povratne informacije, ki nam jo drugi podajajo o nas in pa od naših idej o tem, kako nas drugi vidijo. Tako stili navezanosti kot samopodoba so skozi življenje spremenljivi. Z večjim občutkom varnosti v odnosih se izboljša tudi samopodoba, prav tako pa se z izgubo varnosti samopodoba poslabša. V nalogi najprej raziskujemo teorijo navezanosti, na podlagi katere se je razvilo naše razumevanje mehanizmov medsebojnih odnosov. Odkrivamo vplive na razvoj različnih stilov navezanosti in njihove posebnosti, značilnosti posameznih obdobij, specifičnost stilov v različnih odnosih ter njihovo spremenljivost. V nadaljevanju predstavimo razvoj samopodobe ter njeno povezanost s stili navezovanja. Raziskujemo tudi terapevtsko in psihosocialno obravnavo stilov navezanosti ter samopodobe. V lastni raziskavi na izbranem vzorcu raziskujemo sprememenljivost in povezanost splošnih in specifičnih stilov navezanosti ter samopodobe v različnih življenjskih obdobjih. S pomočjo vprašalnikov in intervjujev razkrivamo, da pri raziskovanih osebah spremembe navezovanja praviloma spremljajo tudi spremembe samopodobe. Negativne spremembe najpogosteje nastopajo kot posledice težkih življenjskih izkušenj in izgub, njihov vpliv pa je velik in trajen; pozitivne spremembe so lahko načrtovane, dosežemo jih skozi delo na sebi, v terapiji ali skozi izboljšane odnose. Verjetni vzroki za razvoj in spremembe specifičnih stilov in samopodobe raziskovanih oseb se ujemajo s pregledom relevantne literature in z rezultati pomembnejših raziskav, ki jih navajamo v nalogi.
Ključne besede: stli navezanosti, samopodoba, samozavest, spremembe, povezanost, svetovanje, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 148; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

24.
Povezovanje dveh pristopov
Eva Križaj, 2021

Opis: Integracija kognitivno-vedenjske terapije in kreativnega pristopa pomoč z umetnostjo še nedolgo nazaj ni bila dobro sprejeta. Veljalo je namreč prepričanje, da hibridni pristopi kognitivno-vedenjske umetnostne terapije niso učinkoviti in izvedljivi. Umetnostne terapije so se kot izkustvene začele razvijati znotraj psihoanalitičnih in analitičnih praks, ki so bile v nasprotju z behaviorizmom, ki skupaj s kognitivno terapijo nosi temelje za razvoj kognitivno-vedenjske terapije. V zadnjih letih vse več terapevtov ponuja priložnost tovrstni integraciji. Glavna podpora pristopu je dejstvo, da so kognitivne komponente del umetniškega ustvarjanja in s tem neločljivo povezane s samo terapijo. Naklonjenost do sodobnega umetnostnega pristopa, ki temelji na načelih vedenjske in kognitivne terapije, je rasla skozi praktično uporabo vizualnih podob, ki so predstavljale posameznikove misli, čustva in občutke in s tem tudi njihovo izkrivljenost in prostor za terapevtsko delo in doseganje sprememb. Namen naloge je poiskati stičišča kognitivno-vedenjske in umetnostne terapije, predstaviti kognitivno-vedenjsko umetnostno terapijo in ugotoviti, kateri so možni praktični vidiki uporabe tega pristopa. Umetnostne terapevte so dokončno prepričali meditativni vidiki terapije, ki so se pojavili v tretjem valu razvoja kognitivno-vedenjskega pristopa in ustvarili vse več argumentov za tovrstno povezovanje. Glavni meditativni konstrukt kognitivno-vedenjske terapije je čuječnost, opredeljena kot zmožnost vzdrževanja pozornosti z določenim namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja. Spoznanje, da čuječnost in umetnost tvorita edinstveno vez in simbiotični odnos, je vplivalo na širjenje idej v svetu fotografije in fototerapije. Koncept “čuječa fotografija” se dobro vključuje v hibridni pristop kognitivno-vedenjske umetnostne terapije, saj vsebuje elemente obeh pristopov in predstavlja možno aplikacijo nove prakse, ki bi dopolnila sodoben način psihoterapevtskega dela.
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, umetnostna terapija, čuječnost, fototerapija, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 196; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (891,73 KB)

25.
Učinkovitost strnjenega tečaja čuječnosti MBSR v spletni obliki
Emil Karajić, 2021

Opis: Namen: Kultiviranje čuječnosti v vsakdanjem življenju prinaša mnogo pozitivnih učinkov na področju psihičnega blagostanja in kvalitete življenja. Nekateri avtorji zagovarjajo, da je čuječnost lahko prva obrambna linija na področju duševnega zdravja splošne populacije. Obstaja veliko različnih pristopov poučevanja čuječnosti. Eden učinkovitejših in najbolj raziskanih je na čuječnosti temelječ tečaj za soočanje s stresom – MBSR. Sama časovna in praktična zahtevnost tečaja MBSR pa lahko marsikaterega potencialnega uporabnika odvrne. Tako se v magistrskem delu sprašujemo, ali je lahko strnjen tečaj čuječnosti v spletni izvedbi še učinkovit za splošno neklinično populacijo? Metoda: MBSR smo zreducirali na dve intenzivni srečanji, ki smo ju preko spletne platforme Zoom izvedli na vzorcu študentov tretjega letnika Psiho-socialne pomoči na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. S kvalitativno raziskovalno metodo smo s polstrukturiranim intervjujem (takoj po tečaju in dva meseca po tečaju) skušali oceniti učinkovitost tečaja tako, da smo 12 udeležencev spraševali po zaznanih praktičnih koristih osebne prakse čuječnosti, po izkušnjah s planiranjem le-te ter po njihovi izkušnji tečaja preko spleta. Rezultati: Večina udeležencev je uspela razviti osebno prakso čuječnosti in jo tudi vzdrževati dva meseca po tečaju. Prav tako večina udeležencev zaznava pozitivne učinke osebne prakse čuječnosti. Udeleženci spletno izvedbo v večini ocenjujejo kot primerno, nekateri jo celo preferirajo zaradi občutka varnosti. Zaključek: Ugotavljamo, da je strnjen in modificiran tečaj čuječnosti za soočanje s stresom v spletni izvedbi lahko učinkovit za posameznike, ki osebno prakso čuječnosti ocenjujejo kot koristno, se ne soočajo s klinično motnjo in jih v osebnem življenju ne doletijo nepredvidljivi izredno stresni dogodki, preden se osebna praksa čuječnosti ne utrdi. Ugotovitev zaradi metodoloških omejitev ne moremo posploševati, lahko pa služijo kot kompas za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: čuječnost, MBSR, spletne intervencije, osebna praksa čuječnosti, koristi, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 203; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

26.
Vpliv medijev na zaznavo varnosti
Damjan Jarc, 2021

Opis: V omenjeni nalogi smo v raziskovalnem vprašanju iskali odgovor, ali mediji vplivajo na zaznavo varnosti. Delo smo razdelali na dva dela: najprej smo na podlagi deskriptivne analize virov razdelili vprašanje v dve kategoriji. Prva je bila kategorija varnosti, kjer smo razložili pojem in definicijo varnosti. Hkrati smo analizirali, kaj vse prinašajo varnostna vprašanja v sodobnem času in kakšen je varnostni vidik v Sloveniji. V nadaljevanju smo se posvetili kategoriji medijev, kjer smo se osredinili na tehnično sestavo medijev ter poskušali razložiti kompleksnost delovanja današnjega informiranja uporabnikov. Obenem smo opisali filtrirni mehurček in povratno zanko, ki jo pri tem ustvarja uporabnik sam. V drugem delu smo raziskovalna vprašanja razčlenili ter postavili pet hipotez ter za iskanje ustreznih odgovorov opravili kvantitativno analizo. Rezultati so pokazali, da je danes uporabnik medijsko vodljiv, živi v svojem filtrirnem mehurčku in na varnostna vprašana ni občutljiv. Zaveda se medijskega spremljanja in se v določeni meri s tem tudi strinja. Stvari se obrnejo, ko pride do objave izrednih novic, ki ga neposredno prizadenejo. Takrat postavi varnost na prvo mesto in zasebnost potisne v ozadje. Zaključimo lahko, da imajo mediji večji nadzor, če je uporabnik podvržen sistemu obveščanja, kjer je tok informiranja o izrednih dogodkih bolj pogost. Takrat medijem tudi bolj zaupa. Vendar pri tem trpi njegova zasebnost. To pa si lahko povrne nazaj, tako da se opolnomoči v smislu informacijske tehnologije ter se informira iz različnih medijskih virov.
Ključne besede: mediji, varnost, internet, občutki varnosti, kvantitativna analiza, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 136; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

27.
Preventivni in kurativni učinki kognitivno-vedenjskega svetovanja v primeru kronične bolezni
Rok Hribar, 2021

Opis: Pojavnost kroničnih bolezni in rakavih obolenj se močno dviguje. Posameznik je namreč danes izpostavljen vedno večji količini stresa. Vendar pa se le redki zavedajo vpliva negativnih avtomatskih misli na vedenja in čustvovanja. ki posledično ogrožajo njihovo duševno in telesno zdravje. Magistrska naloga raziskuje, kakšni so preventivni in kurativni učinki kognitivno-vedenjskega svetovanja (v nadaljevanju KVS) ob nastopu kronične bolezni. V teoretičnem delu opisujemo psihološke mehanizme nastanka bolezni, teorijo KVS in terapijo ter izhodišča svetovanja ob nastopu bolezni. V empiričnem delu pa z analizo sekundarnih podatkov raziskujemo KVS pri soočanju z diagnozo, ki ogroža življenje bolnika (rak, kronična bolezen) – kakšen vpliv ima na pojavnost bolezni stres kot posledica neprilagojene kognitivne strukture, ali je lahko svetovanje dobra komplementarna oblika zdravljenja ter kako lahko izboljša kakovost življenja bolnika, ki se spopada z motnjami razpoloženja in utrujenostjo. Analiza rezultatov potrjuje domnevo, da neprilagojena kognitivna struktura lahko povzroči nastanek bolezni ali pa jo celo pospeši. Prav tako se je izkazalo, da ima KVS komplementarno vlogo pri zdravljenju kroničnih bolezni, vendar z določenimi omejitvami (učinkoviteje ob pričetku terapije nekaj mesecev po nastopu bolezni kot neposredno ob diagnozi, pomembnost trajanja). Kot zadnje pa smo potrdili, da je področje utrujenosti in razpoloženjskih težav tisto, kjer lahko KVS najbolj izboljša kakovost življenja bolnikov. Izkazalo se je, da psihoedukacija in učenje tehnik za prepoznavanje misli ter prepričanj pripomorejo k boljšemu spopadanju obolelega s stresom in depresijo, kar zmanjša vnetni odziv telesa ter pozitivno vpliva na razpoloženje in zmanjša utrujenost. Tako se bolniki lahko boljše soočajo z bremenom kronične bolezni po diagnozi. Zaključujemo, da ima KVS preventivne in kurativne učinke v primeru kronične bolezni.
Ključne besede: kognitivno-vedenjsko svetovanje, preventiva, kurativa, stres, čustva, kronične bolezni, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 168; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

28.
Razlogi prostovoljskega delovanja ozdravljenih onkoloških bolnikov v društvih za pomoč onkološkim bolnikom in njihovim svojcem
Janko Goljar, 2021

Opis: V diplomskem delu preučujemo delovanje ozdravljenih onkoloških bolnikov v prostovoljskih organizacijah za pomoč onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem. Eden od pogojev za priključitev taki organizaciji je, da sta od uspešno zaključenega zdravljenja in rehabilitacije minili vsaj dve leti. Cilj raziskave je razumeti vzroke, namen in načine delovanja prostovoljcev Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Strokovnjaki, prostovoljci in laična javnost menijo, da je prostovoljstvo potrebno in koristno za ljudi, ki pomoč potrebujejo, in tudi za tiste, ki pomoč nudijo. V raziskavi nas podrobneje zanima, kakšne so posledice prostovoljskega dela, kako se s težkimi zgodbami bolnikov soočajo prostovoljci glede na to, da so sami imeli podobno ali še težjo bolezensko izkušnjo, in kako na prostovoljstvo gledajo svojci. Raziskavo smo zasnovali na kvalitativni paradigmi. Zaradi želje po pridobitvi poglobljenih odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja smo izvedli pet polstrukturiranih intervjujev. Ugotovili smo, da je razlog za pridružitev prostovoljskim organizacijam, ki pomagajo onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem, sestavljen iz več segmentov: lastne bolezenske izkušnje raka, spominjanja na potrebe v procesu lastnega zdravljenja in rehabilitacije, želje po samouresničevanju, visoke stopnja empatije do bolnikov in srčnosti prostovoljca. Vse našteto je prostovoljcem v pomoč pri delu tudi v trenutkih, ko so soočeni s težkimi izpovedmi bolnikov in jim je težko. S pomočjo opravljenih intervjujev smo izvedeli, da prostovoljcem delo z ljudmi za ljudi zelo veliko pomeni, saj ob tem pridobivajo na lastni samopodobi, se samoizpolnjujejo in doživljajo smiselnost življenja. Poleg koristi, ki jih dobijo ob tem, seveda pridobivajo tudi tisti ljudje, ki pomoč iščejo. Spoznali smo tudi negativne plati prostovoljstva, ki se kažejo v zadovoljevanju lastnih potreb, nesmiselnemu besedičenju, predvsem pa v obliki močnih obremenilnih občutkov, ki jih povzročajo izpovedi onkoloških bolnikov. V diplomskem delu se dotaknemo tudi odnosa svojcev prostovoljcev do prostovoljskega dela, ki je v primeru naše raziskavi v večji meri pozitiven.
Ključne besede: rak, onkološki bolniki, prostovoljstvo, prostovoljci, pomoč, koristi, slabosti, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 133; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (876,87 KB)

29.
Vpliv veganstva in presnojedstva na ortoreksijo
Anja Furlan, 2021

Opis: Ortoreksija nervoza je predlagana motnja hranjenja. Gre za patološko obsedenost z zdravo in biološko »čisto« hrano, oziroma s pretiranim izogibanjem hrani, ki naj bi bila nezdrava, kar vodi do izrazitih prehranskih omejevanj. Leta 1997 jo je prvi opisal psiholog in zdravnik Steven Bratman, in sicer kot vzporedno motnjo z ostalimi motnjami hranjenja, na primer anoreksijo nervozo. Izraz ortoreksija izhaja iz grške besede (ortho, "pravilen"), in (orexis, "tek"), dobesedno prevedeno »pravi tek«, v praksi pa pomeni »pravilna prehrana«. Za razliko od anoreksije so bolniki zadovoljni s svojo telesno podobo, toda hrane ne vnašajo v telo, ker omejujejo njeno sestavo ali vnos na splošno, saj pogosto ne vedo, kaj je v njej. S pomočjo nadzora nad hrano naj bi si oseba tudi odpravila občutek pomanjkanja nadzora. V teoretičnem delu najprej s pomočjo literature opišemo veganstvo, presnojedstvo in ortoreksijo. S tem opisom dobimo podlago in uvid za nadaljno raziskovanje. Namen naloge je raziskati vpliv veganstva in presnojedstva na nastanek ortoreksije. Zanima nas, kateri dejavniki so vzrok za prehod iz vsejedstva v veganstvo in presnojedstvo ter če je le to vezano na nastanek ortoreksije. Raziskovali bomo način življenja veganov in presnojedcev ter njihovo delovanje in funkcioniranje pri samem načinu prehranjevanja. Nalogo nadaljujemo, da v okviru kvalitativne metodologije izvedemo sedem delno strukturiranih intervjujev, pri katerih je poudarek na razumevanju in interpretaciji raziskovalnih situacij, odnosov, procesov in ravnanj. S kvalitativnimi podatki smo želeli pridobiti bolj poglobljeno sliko našega raziskovalnega vprašanja. Odkrili smo, kje so problemi, kako ljudje gledajo na način prehranjevanja in kako se o prehranjevanju pogovarjajo. Na naše zastavljeno raziskovalno vprašanje: Ali gre pri veganih in presnojedcih za obsedenost z zdravo, biološko neoporečno hrano, ki privede do ortoreksije, ugotavljamo, da gre za obsedenost z zdravim načinom prehranjevanja. Večina intervjuvancov stremijo k biološki in ekološki pridelavi hrane. V razpravi smo podali naše ugotovitve in predloge za nadaljnje delo.
Ključne besede: veganstvo, presnojedstvo, motnje prehranjevanja, ortoreksija, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 142; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (707,51 KB)

30.
Delo zdravstvenih delavcev s hudo bolnimi in umirajočimi v domu za ostarele
Dževada Džebić, 2021

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali delo medicinskih sester v domu za ostarele. Zdravstveni delavci v domovih za ostarele med drugim skrbijo tudi za hudo bolne in umirajoče bolnike. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki se dnevno srečujejo z različnimi situacijami v delovnem procesu, ki jih nemalokrat pripeljejo do dilem ter negotovosti, kako primerno ravnati z bolniki in njihovimi svojci. Pojmi, s katerimi se zdravstveni delavci pogosto srečujejo ob koncu življenja bolnika, so smrt, paliativna oskrba in evtanazija. Vse tri pojme smo predstavili v teoretičnem delu diplomske naloge. Kot raziskovalno metodo v empiričnem delu smo izbrali kvalitativni pristop, in sicer polstrukturirani intervju. Z medicinskimi sestrami smo v zvezi s paliativno nego in evtanazijo ter z njihovim doživljanjem umiranja in smrti bolnikov opravili intervjuje. Raziskovalni vzorec je zajemal pet medicinskih sester, zaposlenih v domu za ostarele. Zbrane podatke smo pregledali in obdelali tako, da smo kreirali kode in jih združevali glede na tematiko. Z raziskavo smo ugotovili, da smrt povzroča določene psihične obremenitve zaposlenih. Kakšna je ta obremenitev in kako jo medicinske sestre doživljajo, je odvisno od njihove starosti, delovnih izkušenj ter pogostosti srečanja s smrtjo. Ugotovljeno je tudi, da medicinske sestre zagovarjajo paliativno oskrbo, njen razvoj in izvedbo, medtem ko določene medicinske sestre podpirajo evtanazijo le v izjemnih situacijah.
Ključne besede: paliativna oskrba, evtanazija, hudo bolni bolniki, umirajoči bolniki, medosebni odnosi, smrt, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 167; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (806,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh