41. Vzpon talibanov na oblast: vzroki in poslediceGordana Đukić, 2023 Opis: Namen magistrske naloge je preučiti, kateri so glavni vzroki vzpona talibanov na oblast v Afganistanu leta 2021 in kakšne so družbene ter gospodarske posledice tega dejanja. Cilj naloge je analizirati talibanski režim, opredeliti talibane, jih zgodovinsko umestiti in predstaviti temeljne značilnosti talibanske Islamske države. Hkrati skušamo skozi samo nalogo odgovoriti na vprašanje, kaj je talibanom omogočilo, da so po umiku zahodnih sil tako hitro prevzeli oblast v Afganistanu. Z uporabo metodologije pregleda literature ter analitičnega pristopa pri obravnavi teme so rezultati pokazali, da je ponovni vzpon talibanov tako politična kot tudi gospodarska in socialna travma za veliko večino Afganistancev.
Za pridobitev splošne slike o predmetu raziskovanja smo uporabili monografsko literaturo in elektronske vire, pri čemer smo upoštevali kriterij jezikovnega izražanja, časovno obdobje, poudarek teme in vrste objav. Pregledali in primerjali smo podatke ter mnenja različnih avtorjev in za opis kronologije dogodkov uporabili analizo zgodovinskega razvoja in deskriptivno metodo. Pri opredeljevanju družbenih pojmov smo si pomagali še z metodo definicije in klasifikacije. S pomočjo indukcije in primerjalnih analiz smo nato ustrezno povzeli raziskave, strokovne in znanstvene študije ter oblikovali splošne zaključke.
Dokazali smo, da je vrnitev talibanov na oblast pomenila poslabšanje razvoja Afganistana in napredek na področju človekovih pravic. Zelo negativne so posledice na gospodarske razmere in tekom naloge smo prišli do zaključka, da se bo poslabšanje gospodarstva v tej državi nadaljevalo vsaj še nekaj let. Razloge za to lahko iščemo v tako imenovani »vojni ekonomiji«, katero smo na področju Afganistana tudi podrobneje razložili. Posledično afganistanska vlada ni bila nikoli spodbujena, da vzpostavi učinkovito poklicno vojsko, zajezi čezmerno korupcijo, izboljša zagotavljanje javnih storitev in izboljša življenje navadnih Afganistancev. Neuspeh mednarodnih sil pa v resnici predstavlja veliko dodatno spodbudo tudi za vse ostale islamistične teroristične mreže po vsem svetu.
Ključne besede: talibani, vojna, mir, ljudsko pravo, korupcija, gospodarstvo, vojna ekonomija
Objavljeno: 07.12.2023; Ogledov: 280; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
42. DRUŽINSKA PODJETJA V POSAVJU : ANALIZA DEJAVNIKOV USPEHAJanja Rupret, 2023 Opis: Magistrska naloga predstavlja temeljito študijo dejavnikov uspeha v družinskih podjetjih v Posavju. Naloga je strukturirana v dva glavna sklopa: teoretični in empirični del. V teoretičnem je podana analiza tuje in domače znanstvene ter strokovne literature. Poglobili smo se v razumevanje družinskih podjetij, njihov pomen in delež na gospodarskem trgu v Evropi in v Sloveniji. Identificirali smo ključne osebe v teh podjetjih ter preučili njihove prednosti in slabosti. Ker so tema naloge družinska podjetja v Posavju, smo temu delu Slovenije namenili poseben del in nekatera posavska družinska podjetja tudi predstavili. Poseben poudarek smo namenili dejavnikom uspeha družinskih podjetij, pri čemer smo se osredotočili na merila uspešnosti in raziskali vlogo nefinančnih meril, kot so zadovoljstvo, motivacija in pripadnost zaposlenih.
V empiričnem delu raziskave smo analizirali podatke, ki smo jih pridobili s predhodno oblikovanim anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili na spletni strani 1KA. Anketne vprašalnike smo razdelili med lastnike družinskih podjetij, družinske člane, zaposlene v podjetju ter tiste zaposlene, ki niso del družine, podjetje pa ima sedež v Posavju. S pomočjo socialnih omrežij, ciljnih elektronskih pošt in ustnih dogovorov smo dosegli vzorec 120 končno izpolnjenih anket v obdobju dveh mesecev in pol. Rezultati naše raziskave so odražali kompleksnost dejavnikov uspeha v družinskih podjetjih v Posavju, pri čemer smo pokazali, da se uspešnost podjetij ne kaže le skozi finančne kazalce, temveč tudi skozi zadovoljstvo, motivacijo in predanost zaposlenih.
Ključne besede: družinsko podjetje, uspešnost, zaposleni, motivacija, pripadnost, delovno mesto, zadovoljstvo
Objavljeno: 02.12.2023; Ogledov: 220; Prenosov: 13
Celotno besedilo (859,43 KB) |
43. OKVIRJANJE RUSKO-UKRAJINSKE VOJNERok Pavlič, 2023 Opis: V obdobjih vojne je moč vpliva medijev izjemno velika, kar jih postavlja med orodja z izjemno močjo, ki se lahko primerjajo z vojaškim orožjem. Poleg širjenja propagandnih sporočil vpletenih držav, ki skušajo prepričati občinstvo o njihovem stališču, poročanje vključuje tudi tehnike, ki omogočajo nevpletenim državam, da svoje občinstvo nagnejo na stran, za katero se zavzema določena država. Te tehnike ali mehanizmi se imenujejo medijski okvirji, ki so občinstvu skriti in jih lahko prepoznamo šele pri podrobni analizi medijskih vsebin.
V svojem raziskovalnem delu smo preučevali vsebine najbolj priljubljenega slovenskega spletnega portala 24ur v času ruske ofenzive v Ukrajini. Osredotočili smo se na kvalitativno analizo medijskih okvirjev, ki so bili uporabljeni pri poročanju o vojni, saj ti okviri igrajo ključno vlogo pri oblikovanju dojemanja vojnih dogodkov na strani slovenskega občinstva. Vzorec analize je zajemal 11 spletnih člankov, ki so bili izbrani iz prvih 20 dni vojne.
V teoretskem delu smo skozi predstavljene značilnosti vojnega diskurza pojasnili vpliv medijev v času vojne in nato z razlago zgodovinskih primerov bralcu pojasnili moč medijskih okvirjev na svojo interpretacijo dogodkov. Z omenjeno analizo smo v empiričnem delu ugotovili, da v izbranem vzorcu med standardnimi okvirji, ki jih opisujeta Semetko in Valkenburg (2000), prevladuje okvir človeškega interesa. Kljub temu smo opazili, da na spletnem portalu 24ur.com v vojnem diskurzu najdemo vse štiri okvire, kar kaže na precej uravnotežen pristop k poročanju, z nekoliko več poudarka na otrocih, beguncih, civilistih in njihovih čustvih. Občasno smo tudi opazili naklonjenost eni strani konflikta, še posebej v poudarjanju ruske odgovornosti kot agresorja.
Ključne besede: okvirjanje, Ukrajina, vojna, Rusija, medijsko poročanje
Objavljeno: 01.12.2023; Ogledov: 229; Prenosov: 9
Celotno besedilo (648,28 KB) |
44. VLOGA ŽENSKE V SODOBNI DRUŽBIKarin Črnigoj, 2023 Opis: Diplomska naloga »Vloga ženske v sodobni družbi« obravnava problematiko neenakosti med moškim in žensko tako v javni kot zasebni sferi. Vloga ženske kot matere in gospodinje se je od industrijske revolucije do danes močno spremenila. Ženska je dobila še tretjo vlogo – zaposlena ženska, kar zanjo pomeni dvojno obremenitev, saj je v domači sferi ženska še vedno tista, ki opravlja večino neplačanega dela – gospodinji in skrbi za celotno družino. Tradicionalnost patriarhata je v 21. stoletju tako še vedno prisotna.
Odločili smo se za kvantitativno metodo raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenje žensk o ovirah oz. neenakostih pri izgradnji kariere v nasprotju z moškimi kolegi. Ugotovili smo, da se ženske še vedno srečujejo z diskriminacijo na delovnem mestu, čeprav so enako ali bolje usposobljene in izobražene od moških. Njihove kompetence se slabše vrednotijo od kompetenc moških, počasnejše pa je tudi njihovo poklicno napredovanje. Ovire se odražajo v oteženem iskanju zaposlitve zaradi otrok, diskriminaciji žensk in v plačnih razlikah. Vsem oviram je skupno to, da nimajo ničesar skupnega z znanjem in ostalimi kakovostmi, ki jih ženske lahko doprinesejo podjetju.
Na podlagi raziskave smo ugotovili, da sta gospodinjstvo in vzgoja otrok v dvokariernih družinah še vedno domena žensk. Ženske se strinjajo, da bi lahko bila usklajenost med družino in kariero boljša, vendar so s trenutnim stanjem zadovoljne, saj so moški bolj vpeti v vzgojo otrok kot včasih. Nesimetrična delitev dela doma lahko negativno vpliva na počutje žensk. Ženske to občutijo kot preobremenjenost, izgorelost in v primanjkljaju časa zase.
Ključne besede: ženska, neenakost med spoloma, neenakopravnost, plačne razlike, ovire, usklajevanje dela in družine.
Objavljeno: 14.11.2023; Ogledov: 443; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,39 MB) |
45. STIGMA DEBELOSTIAna Rameša, 2023 Opis: V sodobnih zahodnih družbah je lepotni ideal vitkost. Vse, kar je povezano z debelostjo, ima negativno konotacijo. Debeli ljudje so podvrženi stigmatizaciji, ki se kaže v obliki negativnih stereotipov, predsodkov in diskriminacije. Stigmatizacija pogosto izvira iz napačnega prepričanja, da je debelost posledica neustreznega življenjskega sloga in ne kompleksna bolezen. Na tem prepričanju temelji pogost predsodek, da so debeli ljudje leni. Stigmatizirani ljudje občutijo psihološke, socialne in telesne posledice. Prav stigma debelosti je tista, zaradi katere so pogosto ujeti v začarani krog debelosti. Stigmatizacija se pojavlja tako na ravni osebnih odnosov kot sistemsko, npr. v zdravstvenih ustanovah, šolah in na delovnih mestih, nenazadnje se širi tudi prek medijev. Mnoge raziskave kažejo, da so debeli posamezniki največkrat stigmatizirani s strani oseb z normalno telesno težo, ki jim pripisujejo negativne lastnosti, pri čemer prihaja do razlik med spoloma. Nekatere raziskave nakazujejo, da imajo ženske običajno bolj negativna stališča do debelosti kot moški, so bolj obremenjene z zunanjostjo in imajo večji strah pred pridobivanjem telesne teže, tudi če imajo normalno telesno težo. V naši diplomski nalogi smo opravili raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, ali odrasle ženske z normalno telesno težo stigmatizirajo debele ljudi oz. jim na podlagi njihovega videza pripisujejo negativne lastnosti. S pomočjo metode fokusnih skupin smo pri ženskah z normalno telesno težo raziskovali njihov odnos in percepcijo debelosti; zanimalo nas je, ali mislijo, da so debeli ljudje leni, manj inteligentni in neprivlačni. Ugotovili smo, da je večina udeleženk mnenja, da so debeli ljudje leni in neprivlačni, niso se pa strinjale s trditvijo, da so manj inteligentni. Skozi analizo njihovih odgovorov smo našli elemente negativnega stereotipiziranja, predsodkov in diskriminacije. Prišli smo do sklepa, da zmanjšanje stigme debelosti zahteva širše ozaveščanje, izobraževanje in spremembe v družbi ter podali konkretne predloge za destigmatizacijo in nadaljnje raziskave.
Ključne besede: debelost, stigmatizacija, stereotipi, predsodki, diskriminacija
Objavljeno: 14.11.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,41 MB) |
46. Uporaba antidepresivov pri zdravljenju motenj hranjenjaMilla Petkovšek, 2023 Opis: Motnje hranjenja so ene izmed duševnih bolezni, ki so v sodobni družbi vedno pogostejše. Zdravljenja motenj hranjenja se stroka loteva na različne terapevtske načine, med drugim tudi z uporabo antidepresivov. V tem delu smo se posvetili ravno povezanosti med zdravljenem motenj hranjenja in antidepresivi.
Teoretični del naloge vsebuje pregled literature glavnih dveh področij, motenj hranjenja in antidepresivov. Naloga opredeli in razloži različne vrste motenj hranjenja, dejavnike za njihov nastanek in načine zdravljenja, kjer se najprej osredotoči na psihoterapevtski pristop. Poglavje o antidepresivih prav tako opredeli različne vrste antidepresivov in bolj podrobno opiše njihovo delovanje. Zajeti so tudi stranski učinki antidepresivov. Na koncu teoretičnega dela sledi še pregled literature in preteklih raziskav na temo zdravljenja motenj hranjenja z antidepresivi.
Empirični del naloge zajema analizo intervjujev devetih žensk, starih med 20 in 35 let (natančno od 21 do 33 let), ki imajo diagnosticirano eno od treh oblik motenj hranjenja: anoreksija nervoza, bulimija nervoza ali kompulzivno prenajedanje in so v času zdravljenja motnje prejemale tudi antidepresive kot eno izmed oblik terapije. Z analizo odgovorov v intervjujih smo potem oblikovali odgovore na glavna raziskovalna vprašanja. Izkazalo se je, da ni enostavnega odgovora na to, kako učinkoviti so antidepresivi pri tovrstnih motnjah, saj je vsak primer tako individualen, da rezultatov ni moč posploševati. Ugotovili smo, da so antidepresivi v nekaterih primerih pomagali pri zdravljenju, v drugih pa ne. Prevladala je nevtralna izkušnja z jemanjem antidepresivov v procesu zdravljenja motenj hranjenja s 44,5 %, malo manj je bilo pozitivne izkušnje s 33,3 % in najmanj je bilo negativne izkušnje in sicer 22,2 % rezultatov. Vsekakor so ti rezultati dober povod za nadaljevanje raziskovanje na tem področju, saj lahko iz rezultatov sklepamo, da kljub temu, da antidepresivi niso v prvi vrsti namenjeni zdravljenju motenj hranjenja, njihov potencial vseeno ni zanemarljiv.
Ključne besede: motnje hranjenja, anoreksija nervoza, bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje, antidepresivi, zdravljenje.
Objavljeno: 07.11.2023; Ogledov: 323; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1023,54 KB) |
47. VPLIV RAZLIČNIH STILOV VZGOJE NA ČUSTVENI, OSEBNOSTNI IN SOCIALNI RAZVOJ OTROKATjaša Fatur, 2023 Opis: Teoretična izhodišča: Znanje o razvoju in vzgoji otrok se sicer poglablja, vendar v praksi še vedno zaznamo neustrezne vzgojne pristope. Naš namen je raziskati, kako določen stil vzgoje vpliva na otrokov čustveni, osebnostni in socialni razvoj.
Metoda: S pomočjo različnih raziskovalnih orodij oziroma podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Scholar in DiKUL, smo opravili kritični pregled literature. Omejitveni kriteriji raziskovanja so bili: brezplačen dostop do gradiva, vsaj 1/5 vseh enot literature in virov, starih do največ 6 let, uporaba primernih in zanesljivih statistik na področju vzgoje in razvoja otrok, vsaj 1/5 vseh enot literature in virov v tujem jeziku in dostopnost celotnega besedila. Pri pregledu literature smo se poslužili vsebinske analize gradiva.
Rezultati: Ob temeljitem pregledu celotnega besedila smo preučili 25.165.132 zadetkov, od katerih smo 486 relevantnih rezultatov vključili v končno analizo. Naša analiza je vključevala 33 različnih virov literature. Ugotovili smo, da so bile obravnavane raziskave kakovostno izvedene: med najvišje rangiranimi je bilo 13 sistematičnih pregledov, ki so vključevali tako randomizirane kot nerandomizirane klinične študije in metaanalize. Sledilo je 7 sistematičnih pregledov korelacijskih študij, nato pa še 10 posameznih korelacijskih raziskav skupaj z 1 sistematičnim pregledom kvalitativnih študij.
Ugotovitve: Avtoritativni vzgojni stil, ki združuje odzivnost in zahtevnost, spodbuja socialne veščine, akademski uspeh in čustveno počutje otrok. Nasprotno avtoritarni vzgojni stil s prekomerno zahtevnostjo in pomanjkanjem odzivnosti povzroča vedenjske in čustvene težave. Permisivni stil sicer kaže višjo stopnjo samospoštovanja, vendar poveča možnost šolskih težav in problematičnega vedenja. Zanemarjajoči stil prinaša najslabše rezultate, saj povzroča težave na vseh področjih. Ugotovitve poudarjajo pozitiven vpliv avtoritativnega pristopa na razvoj, kar poziva k bolj informiranemu pristopu k vzgoji.
Ključne besede: vzgoja otrok, stili vzgoje, obdobja otroštva, čustveni razvoj otrok, osebnostni razvoj otrok, socialni razvoj otrok
Objavljeno: 29.10.2023; Ogledov: 395; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,06 MB) |
48. Grožnje politične stabilnosti Evropske UnijePetar Veljanovski, 2023 Opis: Evropa se je iz temne celine po besedah enega svojih najboljših sodobnih zgodovinarjev spremenila v model za mnoge ljudi v drugih delih sveta: družbeni model, ki izhaja iz izjemno ambicioznega poskusa uskladitve demokracije in trgov s ciljem ustvariti vključujoče družbe ter model odprtih meja in deljene suverenosti kot načina kolektivnega upravljanja soodvisnosti. Evropa kot model je bila res privlačen predlog za staro celino, ki se je poskušala na novo odkriti v svetu, v katerem ni več odločala. Nekateri so šli še dlje in trdili, da je Evropa ponudila nov model vedenja v mednarodnih odnosih, ki temelji na "mehki" moči zgleda in prepričevanja, v nasprotju s tradicionalno "trdo" močjo, ki jo predstavlja vojaška in/ali ekonomska prisila, čeprav ta poseben argument nikoli ni bil strašno prepričljiv.
Evropska unija (EU) je dolgo veljala za branik politične
stabilnosti v regiji, ki so jo zgodovinsko zaznamovali konflikti in delitve. Vendar se je EU v zadnjem času soočila s številnimi izzivi, ki ogrožajo njeno politično stabilnost. Eden najbolj perečih izzivov za politično stabilnost EU je vprašanje varnosti. Vzpon svetovnega terorizma, kibernetske grožnje in obnovljene geopolitične napetosti so povzročili velik pritisk na zmožnost EU, da zagotovi varnost in dobro počutje svojih državljanov. Migracijska kriza je še dodatno zaostrila varnostne pomisleke in spodbudila razprave o mejnem nadzoru in o nacionalni suverenosti. Pričujoča magistrska naloga, ki se opira na vrsto akademskih virov, političnih dokumentov in uradnih dokumentov EU, kritično preučuje odzive EU na izzive njene politične stabilnosti. Ocenjuje učinkovitost obstoječih varnostnih politik in mehanizmov sodelovanja pri zoperstavljanju zunanjim grožnjam. Poleg tega ocenjuje širitveno strategijo EU in njene posledice za obstoječe države in države kandidatke.
Ključne besede: Evropska Unija, politična stabilnost, varnost, migracijska kriza, kolektivna varnost, širitev, Zahodni Balkan, institucionalna zmogljivost, kohezija, demokracija.
Objavljeno: 28.10.2023; Ogledov: 372; Prenosov: 17
Celotno besedilo (632,30 KB) |
49. Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost odraslih RomovRahela Hojnik Kelenc, 2023 Opis: Pričujočo doktorsko disertacijo lahko uvrstimo v širše sociološko polje, saj proučuje pojmovanje življenjske uspešnosti pripadnikov romske skupnosti v Prekmurju in v Medžimurski županiji ter vpliv temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na slednje. Teoretično se naslanja na sociološke koncepte in teoretična spoznanja Pierra Bourdieua, ki so aplicirani na družbene značilnosti romske skupnosti. Kultura ima v okviru razrednega sistema vlogo reproduciranja in proizvodnje družbenih razlik, kar se v sodobnosti jasno odraža tudi v romskih skupnostih, ki sicer postajajo vedno bolj integrirane v širšo družbeno skupnost, vendar posledično bolj dovzetne za vedno večji vpliv zunanjih dejavnikov na tradicionalne življenjske vzorce. To pa se odraža tudi v vedno večji družbeni stratifikaciji nekoč močno enotnih romskih skupin in načinu življenja v romskih naseljih.
Stopnja temeljne pismenosti in razvitost socialnih spretnosti pa tudi generacijske razlike v razmišljanju so začele vplivati na pojmovanje življenjske uspešnosti pri odraslih Romih. Medtem ko so starejši Romi v mnogih pogledih še vedno pod močnim vplivom tradicionalnih norm in vrednot, mlajše generacije, katerih stopnja temeljne pismenosti je zaradi postopnega dviga izobrazbene ravni na višji ravni, odprto sprejemajo norme in vrednote legitimne kulture, slednje pa jim s pomočjo razvitih socialnih spretnosti omogoča tudi kopičenje večjih količin premostitvenega socialnega kapitala, kar jim olajša vključevanje v življenje širše družbene skupnosti.
S pomočjo raziskave, ki je bila opravljena, smo ugotovili, da se romske skupnosti, ki sobivajo z nami, počasi spreminjajo, kar se odraža tudi v pojmovanju življenjske uspešnosti Romov različnih generacij, obenem pa ugotovili, da do manjših, a očitnih razlik prihaja tudi med Romi, ki bivajo v dveh sosednjih državah. Na tak način dokazujemo, da je vsaka romska skupina svoja entiteta in da le-teh, če želimo doseči vidne rezultate pri njihovem socialnem opolnomočenju, na smemo obravnavati enako. Primarni namen dela je namreč prispevati k razumevanju vpliva temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na pojmovanje življenjske uspešnosti odraslih Romov ter identifikacija nadaljnjih možnosti za izboljšanje njihovega položaja v družbi.
Ključne besede: romska skupnost, habitus, kulturni kapital, temeljna pismenosti, socialne spretnosti, socialni kapital, življenjska uspešnost
Objavljeno: 28.10.2023; Ogledov: 376; Prenosov: 21
Celotno besedilo (5,99 MB) |
50. Percepcija ilegalnih migracija u državama na području bivše JugoslavijeAna Mirenić, 2023 Opis: Problem migracija nastalih zbog ratnih i drugih okolnosti u zemljama Jugozapadne Azije, prije svega Siriji, Iraku, Iranu, Afganistanu te njihov utjecaj na stvaranje javnog mnijenja i percepcije o kulturološkim razlikama i sigurnosnim rizicima osnovni je istraživači je zadatak doktorske disertacije „Percepcija ilegalnih migracija u republikama na području ex Jugoslavije“. Iz postavljenih ciljeva proizlaze sljedeće hipoteze: Hipoteza 1: U percepciji stanovništva o migrantima te utjecaju ilegalnih migracija na sigurnost društva najveću ulogu imaju mediji. Hipoteza 1 je istraživanjem u potpunosti potvrđena. Hipoteza 2: Zbog različitog stupnja razvoja i svoga statusa u odnosu na Europsku uniju postoji i različito javno mnijenje stanovnika država koje su nastale na području bivše Jugoslavije. Hipoteza 2 nije u potpunosti potvrđena.
U prvom dijelu disertacije analizirali smo rezultate prve faze istraživanja provedene online anketom u kojoj je fokus bio na sigurnosnim i kulturološkim aspektima migrantske krize kroz percepciju stanovništva republika bivše Jugoslavije, kao i utjecaj medija na stvaranje mišljenja. Istraživanje je pokazalo da mediji imaju najveću ulogu u stvaranju percepcije stanovništva. U drugoj fazi istraživanja provedena je analiza medijskih objava na temu ilegalnih migranata na tzv. Balkanskoj ruti. I ovaj je dio istraživanja potvrdio kako mediji imaju iznimno veliki utjecaj na percepciju stanovništva uopće, pa tako i na poglede vezano za područje sigurnosti. Kroz treću fazu istraživanja u kojoj su provedeni polustrukturirani intervjui s ciljnim skupinama (mediji, civilne/nevladine organizacije, lokalne/regionalne/državne vlasti i predstavnici vojske/policije) generirani su podaci bazirani na sinergiji istraživanja stavova i mišljenja spomenutih društvenih skupina koji na različite načine mogu imati vezu s migrantima i migracijama. Treća faza istraživanja potvrđuje kako je fokus diskusije o migrantima snažniji u zemljama koje su imale više doticaja s migrantima. Isto tako, generalno gledajući, puno kritičniji prema migrantskoj populaciji su predstavnici lokalne samouprave, vojske i policije, nego predstavnici medija i nevladinih organizacija. Naravno, iznimaka i ovdje ima, što je pokazano u analizi rezultata.
Ključne besede: migranti, sigurnosni izazovi, migrantska kriza, Balkanska ruta, javno mnijenje, komunikacija, kulturološke razlike, migracije
Objavljeno: 27.10.2023; Ogledov: 369; Prenosov: 11
Celotno besedilo (13,55 MB) |
