Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Fibromialgija je ena hujših oblik kronično razširjene bolečine po telesu, ki prizadetemu posamezniku znižuje kakovost življenja. Za fibromialgijo je značilna kompleksna polisimptomatika. Uspešnega zdravljenja trenutno še ne poznamo, zato z različnimi farmakološkimi in nefarmakološkimi pristopi blažimo zgolj njeno simptomatiko. Eden tovrstnih je tudi tehnika »Tension, Stress and Trauma Release« - TRE, ki je serija telesnih vaj, pri katerih se s samoindiciranimi nevrogenimi tremorji sproščajo notranje napetosti, kar posledično vpliva tudi na boljše počutje posameznika. Zaradi pozitivnih učinkov, ki naj bi jih imela tehnika TRE, smo se odločili, da raziščemo njene učinke na kakovost življenja posameznikov s fibromialgijo. Za namene raziskave sta bili oblikovalni dve skupini, vsaka po štiri udeleženke, ki so v šestih zaporednih tednih opravile skupno 11 TRE vaj. Od tega enkrat individualno s TRE inštruktorjem, petkrat v okviru TRE skupine pod vodstvom TRE inštruktorja in sočasno petkrat samostojno doma. Zaradi kompleksnosti problema je bil uporabljen kombiniran raziskovalni pristop. Vrednostno nevtralni in objektivni podatki so bili preučevani s kvantitativno metodo z uporabo različnih raziskovalnih instrumentov pred, med in po TRE srečanjih. S kvalitativno metodo v obliki delno strukturiranega intervjuja, izvedenega šest mesecev po TRE srečanjih, so bila pridobljena osebna mnenja in doživljanja udeleženk, s čimer so končne objektivne ugotovitve povezane v koncept. Kljub začetnim pomislekom, da tehnika TRE ne bo dosegla želenih rezultatov, v raziskavi ugotavljamo, da je TRE učinkovita metoda, s katero lahko posamezniki s fibromialgijo kratkoročno izboljšajo fizično, dolgoročno pa tudi psihično počutje, kar ima pozitiven vpliv na kakovost življenja. Ena od udeleženk pravi: »Je blo sigurn izboljšanje. Bom rekla splošnega počutja«. In druga: »Tak je blo, ko da ti je nekdo neko blokado v glavi odpr. … Bolj mirna sem bila.«
Ključne besede: fibromialgija, nefarmakološki pristopi, psihosomatika, stres, vaje za sproščanje, napetost, travme, magistrske naloge
Objavljeno: 27.10.2023; Ogledov: 387; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,47 MB)

Opis: Politični razvoj Evropske unije (EU) je bil zapleten in dinamičen proces, ki so ga oblikovali različni dejavniki, kot so zgodovinski dogodki, institucionalne spremembe in spreminjanje nacionalnih interesov. Ta magistrska naloga raziskuje poglede na politični razvoj EU ter preučuje ključne teorije in koncepte, ki so bili uporabljeni za razumevanje in razlago tega večplastnega razvoja. Pot EU od njene ustanovitve kot Evropske skupnosti za premog in jeklo do njene sedanje oblike kot politične in gospodarske unije 27 držav članic so zaznamovali izzivi in dosežki, ki odražajo interakcijo med nadnacionalnimi institucijami in nacionalnimi vladami. S celovitim pregledom znanstvenih del, vključno s knjigami, članki v revijah in urejenimi knjigami, ta študija raziskuje različne teoretične okvirje, uporabljene za analizo razvoja EU. Med vidnimi raziskanimi teorijami so liberalni medvladnizem, neofunkcionalizem in upravljanje na več ravneh. Poleg tega je vloga evropskih institucij, kot sta Evropski parlament in Evropska komisija, preučena v luči njihovega vpliva na oblikovanje politik in procese odločanja v EU. Pogodbe EU določajo, da unija temelji na predstavniški demokraciji, v Evropskem parlamentu pa potekajo neposredne volitve. Evropska unija je gospodarska in politična organizacija, ki se je od konca druge svetovne vojne razvila, da bi zagotovila trajen mir na evropski celini. Na splošno je cilj prednostne naloge Evropske unije za podnebno nevtralno, pravično in socialno Evropo spodbujati trajnostni razvoj ob hkratnem zagotavljanju socialne pravičnosti in vključenosti ter doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Ključne besede: Evropska unija, politični razvoj, teoretične perspektive, nadnacionalne institucije, demokratična legitimnost, upravljanje na več ravneh, evropska integracija, oblikovanje politik.
Objavljeno: 25.10.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 16
Celotno besedilo (552,91 KB)

Opis: V našem osnovnošolskem sistemu obstaja vedno preverjanje znanja na osnovi spraševanja, pisnega ocenjevanja znanja in projektnih nalog. Vsi ti dogodki vplivajo na učence tako, da jim vzbujajo neprijetne občutke strahu, stresa in celo tesnobe. Učenci v osnovnih šolah to doživljajo pogosteje v zadnjih letih. Izraziteje se je pokazalo v času pandemije (COVID-19) v letih od 2020 do 2022 in po njej, ko intenzivno doživljajo posledice stresa. V magistrski nalogi smo raziskovali, v kolikšni meri učenci v osnovni šoli doživljajo strah, stres in stiske zaradi ocenjevanja znanja. Želeli smo ugotoviti, kateri stresorji najbolj vplivajo na ocenjevanje znanja ter kako vplivajo na čustveno in miselno doživljanje učencev ob prejemu številčne ocene za izkazano znanje. Teoretični del magistrske naloge podrobno razjasni obstoječi način ocenjevanja v osnovni šoli in posledice delovanja strahu in stresa na funkcioniranje učencev. Največji poudarek je na izvoru in nastanku strahu in stresa ter na posledicah delovanja obeh na posameznika. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali celostno sliko doživljanja strahu in stresa učencev v osnovni šoli pri pisnem in ustnem ocenjevanju znanja po posameznih triadah in spolu. Prikazali smo posledice doživljanja stresa v posameznih triadah. Ugotovili smo, da se med spoloma in po posameznih triadah razlikujejo vrste stresorjev, prav tako je različno doživljanje stresa z vedenjskega, miselnega in čustvenega vidika. Najvišji stres doživljajo učenci druge in tretje triade, dečki bolj kot deklice. Raziskava je pokazala, da strah in stres izhajata iz nestalnih delovnih navad, pritiska okolice in visoko zastavljenih osebnih ciljev, ki so nerealni glede na naučeno znanje. Večina učencev v osnovni šoli pri ocenjevanju in pridobljeni oceni doživlja različne psihične težave.
Ključne besede: stres, stresorji, doživljanje stresa, ocenjevanje znanja, šola, anksioznost, depresija
Objavljeno: 24.10.2023; Ogledov: 367; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: V naši družbi se vsako leto srečujemo z vse večjim številom duševnih bolezni, razvoj novih psihiatričnih zdravil pa upada. Inovacijo v zdravstvenem svetu predstavlja uporaba psihadelikov v psihoterapiji. Gre za strokovno nadzorovano uporabo substanc, kot so ketamin, MDMA, psilocibin, LSD in drugih psihadelikov, ki v novih študijah obetajo dobre rezultate v boju proti depresiji, tesnobi, posttravmatski stresni motnji in drugim duševnim boleznim. Metoda: Uporabljen je bil kritični pregled literature s pomočjo podatkovnih baz Science Direct, PubMed, Google Scholar, The American Journal of Psychiatry. Zaradi naravnanosti teme bomo uporabili tudi spletno stran Multidisciplinary Association for Psychedelic Studies (MAPS). Omejitveni kriteriji iskanja so bili: brezplačni dostop, celotno besedilo članka, kakovostno izvedena študija in jezik angleščina. Pri pregledu literature je bila uporabljena vsebinska analiza prebranega gradiva. Rezultati: V podrobnejši pregled celotnega besedila je bilo od 329.080 zadetkov vključenih 413 zadetkov, v končno analizo pa 70 člankov. Odkrili smo, da gre za dobro metodološko zasnovane raziskave: hierarhično je najvišje na lestvici 44 sistematičnih pregledov randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij ter metaanaliz, sledi 17 posamičnih randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij in 9 sistematičnih pregledov korelacijskih študij. Ugotovitve: Uporaba psihadelikov v psihoterapiji se kaže kot učinkovita nova metoda za zdravljenje raznovrstnih duševnih motenj. Med najbolj raziskane psihadelike sodi ketamin, med najmanj raziskane pa LSD. Raziskave na področju LSD-ja predvsem ugotavljajo njegov potencialni terapevtski potencial pri zdravljenju depresije in odvisnosti od alkohola. MDMA je v ospredju raziskav, ki se ukvarjajo s psihadelično psihoterapijo na področju posttravmatske stresne motnje, pa tudi na področju tesnobe. Ketamin in psilocibin pa stopita v ospredje pri študijah, ki naslavljajo depresijo in samomorilnost. Zagotovo je na področju psihadelikov potrebno še veliko raziskav, a so tudi dosedanji rezultati večine študij obetavni. Prav tako, na koncu še obravnavamo morebitne omejitve in potenciale za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: psihadeliki v psihoterapiji, pregled literature, duševno zdravje, depresija, tesnoba, posttravmatska stresna motnja
Objavljeno: 21.10.2023; Ogledov: 407; Prenosov: 23
Celotno besedilo (775,73 KB)

Opis: Ta diplomska naloga se osredotoča na preučevanje povezave med doživljanjem družinskega nasilja v otroštvu ter odvisnostjo od psihoaktivnih substanc v mladostništvu ter v odrasli dobi. Iz življenjskih izkušenj ugotavljamo, da otrok dejanja odraslih dojema na svoj način, lahko drugače kot so bila storjena ali kot je bil prvotni namen staršev. To še posebej velja za situacije, ki vključujejo različne oblike nasilja, kot je fizično ali psihično nasilje v družini. Vse, kar otrok doživlja v svoji družini, ima lahko dolgoročne posledice, ki se odražajo tudi v njegovem kasnejšem življenju. Te izkušnje lahko vplivajo na otrokovo čustveno in psihološko dobrobit ter oblikovanje njegovih vrednot in prepričanj. Poleg tega lahko v nekaterih primerih vplivajo na njegovo kasnejše obnašanje, vključno z možnostjo zlorabe psihoaktivnih substanc kot načinom soočanja s stresom in travmami (Petric 2011). Diplomska naloga obravnava vlogo družinskega nasilja pri izkušnjah mladostnikov in mladih odraslih v zvezi z uporabo psihoaktivnih substanc ter razvijanje strategij za soočanje z doživetimi izkušnjami iz otroštva. Raziskovalna naloga se je izvajala skozi analizo sedmih intervjujev z ljudmi, ki so imeli izkušnje družinskega nasilja in odvisnosti od psihoaktivnih substanc. Rezultati diplomske naloge so pokazali, da je družinsko nasilje močno vplivalo na doživljanje stresa, osamljenosti in strahu pri intervjuvancih, kar je prispevalo k iskanju utehe in obvladovanju stresa prek psihoaktivnih substanc. Ugotovitve so bile v skladu z raziskavami, ki so omenjene skozi celotno nalogo. Te raziskave so povezovale negativne izkušnje iz otroštva in odvisnost od substanc. Poleg tega so intervjuvanci razkrili raznolike strategije za soočanje s travmatičnimi izkušnjami. Nekateri so iskali strokovno pomoč in terapijo, medtem ko so drugi razvijali tehnike za samopomoč, kot so vadba in umetnost. Ugotovitve kažejo na raznolikost poti okrevanja in poudarjajo potrebo po prilagodljivih intervencijah za posameznike. Pomen zgodnjih medsebojnih odnosov na zdrav razvoj posameznika obravnavajo številne psihološke teorije, vsem pa je skupno da vidijo odvisnost kot posledico zgrešeno zadovoljenih temeljnih človekovih potreb, kot je potreba po odnosih. Razlogi za zgodnje travme in stiske, ki izhajajo iz družinskega okolja, zahtevajo poseg v obliki psihoterapevtske obravnave, ki vključuje celotno družino, če je le to možno.
Ključne besede: nasilje v otroštvu, psihoaktivne substance, travma, odvisnost, psihoterapija
Objavljeno: 19.10.2023; Ogledov: 306; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,14 MB)