61. PERCEPCIJE NETRADICIONALNIH ŠTUDENTOV O TERCIARNEM IZOBRAŽEVANJU V REPUBLIKI SLOVENIJIJanko Goljar, 2024, ni določena Opis: V magistrski nalogi preučujemo precepcije netradicionalnih študentov o terciarnem
izobraževanju v Republiki Sloveniji. Med številnimi različnimi skupinami netradicionalnih
študentov v nalogi pozornost posvečamo predvsem odraslim netradicionalnim študentom.
Omenjene študente v pričujoči raziskavi opisuje starost 25 let ali več in vsaj še ena od
družbenih vlog, ki so značilne za odrasle osebe. Na način izbrane kvalitativne raziskovalne
paradigme iščemo motive odraslih netradicionalnih študentov za njihov prvi ali ponovni vstop
v procese terciarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ugotavljamo kakšne so njihove
študijske izkušnje in kako doživljajo vplive lastne vključitve v procese terciarnega
izobraževanja. V magistrskem delu v okviru raziskovalnega vzorca ugotovimo prisotnost
uravnoteženosti humanističnih in ekonomističnih motivov za vključitev odraslih oseb v
procese terciarnega izobraževanja. Pri študiju odraslim netradicionalnim študentom največ
ovir predstavljajo t. i. situacijske ovire. Pomembna ugotovitev je, da so osebe namenskega
raziskovalnega vzorca z lastno terciarno izobraževalno izkušnjo na splošno zadovoljne. S
pomočjo povezovanja predhodnih teoretičnih ugotovitev in rezultatov pričujoče raziskave, je
namen magistrskega dela ugotoviti, kaj lahko v prihodnosti deležniki sistemov terciarnega
izobraževanja prispevajo za še izboljšanje terciarnega izobraževanja. Omenjene izboljšave ne
bi prinesle koristi le netradicionalnim odraslim študentom, pač pa celotni populaciji študentov
ter nenazadnje tudi izobraževalnim inštitucijam, ki sledijo ciljem po povečanju števila vpisov
novih tradicionalnih in netradicionalnih študentov. Izsledki raziskave so prav tako lahko v
korist vsem odraslim, ki o vključitvi v procese terciarnega izobraževanja šele razmišljajo.
Termin »netradicionalni študenti« se v Sloveniji pojavlja relativno kratek čas. V magistrski
nalogi preučujemo uporabo tega izraza na podlagi zapisov tujih avtorjev in raziskujemo
primernost obravnavanega termina za slovensko družbeno okolje.
Ključne besede: netradicionalni odrasli študenti, terciarno izobraževanje, motivi, ovire, vplivi
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2024; Ogledov: 981; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (2,00 MB) |
62. ZAŠČITA MLADIH POSAMEZNIKOV PRED TVEGANJI SPLETNEGA SPOLNEGA NADLEGOVANJAJasna Ninković, 2024, ni določena Opis: V dobi, ko je dostop do interneta med mladimi zelo razširjen, postaja spletno spolno
nadlegovanje ključno raziskovalno področje. Globalna komunikacija preko spletnih platform
predstavlja povečano tveganje za nadlegovanje, saj identiteta nadlegovalca pogosto ostaja
skrita. Vpliv spletnega spolnega nadlegovanja na življenje mladih posameznikov, zlasti na
njihovo duševno zdravje in socialne odnose, je izjemno močan. Posledično postaja zaščita
mladih pred tveganji spletnega spolnega nadlegovanja nujna in zahteva intenzivno pozornost
tako raziskovalcev kot strokovnjakov.
Magistrska naloga naslavlja ključno vprašanje varnosti mladih na spletu, s poudarkom na zaščiti
pred spletnim spolnim nadlegovanjem. Raziskava, osredotočena na tehnološke in družbene
inovacije, učinkovite načine ozaveščanja ter izzive policije pri obravnavi primerov, razkriva
kompleksnost problematike.
Analiza tehnoloških inovacij, kot so starševske kontrole, poudarja, da tehnologija sama ni
zadosten varnostni ukrep. Kljub temu ostaja pomemben del celostnega pristopa, ki vključuje
vzgojo in izobraževanje. Družbene inovacije, še posebej ozaveščevalni programi, postanejo
ključni pri vzpostavljanju dialoga o spletnih tveganjih.
Poglobljena analiza učinkovitih načinov ozaveščanja izpostavlja pomen rednih pogovorov,
vključevanja vrstnikov ter starševske podpore. Interdisciplinarno sodelovanje med šolskimi
strokovnjaki, starši, strokovnjaki za internetno varnost in policijo prinaša nove pristope k
reševanju problema.
Raziskava izzivov, s katerimi se sooča policija, vključuje prepoznavanje psiholoških dinamik
spletnega nadlegovanja ter tehnične ovire, kot so anonimnost in šifriranje. Poudarja tudi potrebo
po sodelovanju s ponudniki spletnih storitev.
Skupni zaključki naloge ponujajo celovit pristop k zaščiti mladih na spletu, ki združuje
tehnologijo, izobraževanje, ozaveščanje in sodelovanje različnih deležnikov družbe.
Ključne besede: spletno spolno nadlegovanje, varnost mladih, ozaveščanje, sodelovanje, policija
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2024; Ogledov: 963; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,22 MB) |
63. ZAKON O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJALara Humerca, 2024, ni določena Opis: V Sloveniji imamo dva medija, ki sta nosilca javne službe na medijskem področju. Poleg STA, ki ima predvsem informacijsko vlogo, je eden od teh tudi Radiotelevizija Slovenija. Javna RTV opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, saj je kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena odgovorna tudi za izvirno avdiovizualno produkcijo, izobraževalne vsebine, otroški in mladinski program ter za medijsko vzgojo. V diplomski nalogi se osredotočamo prav na ta javni servis, torej Radiotelevizijo Slovenija. Tema naloge je Zakon o Radioteleviziji Slovenija, glavni poudarek pa na RTV kot javnem servisu. Diplomska naloga temelji na analizi zakonodajnih sprememb in primerjavi javnih servisov po Evropi in svetu. Opisali smo štiri javne servise, in sicer hrvaški HRT, italijanski Rai, kanadski CBC in japonski HNK. Osredotočamo se tudi na Zakon o Radioteleviziji Slovenija, katerih sprememb je bil deležen, in predstavimo vladno novelo zakona. Izvedli pa smo tudi krajši pregled zgodovine tega javnega servisa. V okviru naloge je uporabljen večplasten metodološki pristop. Osrednji del predstavlja temeljit pregled obstoječe literature in raziskav, ki obravnavajo področje RTV. Dodatno je izvedena še empirična raziskava v obliki kratke ankete, ki naslavlja gledalce in poslušalce RTV. Po zbiranju podatkov pa sledi še analitična faza, v kateri so vsi zbrani podatki iz literature in rezultati ankete sistematično primerjani in analizirani. Ključne ugotovitve so predvsem, da imajo javne radiotelevizije ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih, nepristranskih in kulturno relevantnih programov, hkrati pa se soočajo z izzivi, povezanimi s financiranjem in političnimi vplivi. Celotna zakonodajna struktura, ki vključuje Zakon o medijih, Zakon o zavodih, Statut RTV Slovenija, programske standarde in etična merila, sestavlja trden okvir za delovanje javnih medijev v Sloveniji, hkrati pa zagotavlja ravnotežje med svobodo izražanja, etičnimi standardi in varovanjem javnega interesa.
Ključne besede: Radiotelevizija Slovenija, javni servis, financiranje, prispevek, zakon.
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2024; Ogledov: 1094; Prenosov: 17
Celotno besedilo (916,70 KB) |
64. VPLIV NAGRAJEVANJA NA MOTIVACIJO IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V JAVNIH RAZISKOVALNIH ZAVODIHNataša Goševac, 2024, ni določena Opis: Večina organizacij se srečuje s težavami pri izbiri primernih sistemov nagrajevanja za svoje zaposlene. Pravilno zasnovan sistem nagrajevanja je pomemben za zagotavljanje dobre kakovosti dela zaposlenih. Pomanjkljivosti v sistemu nagrajevanja lahko vodijo v težave, kot so nezadostna motivacija, slaba produktivnost ali visoka stopnja fluktuacije zaposlenih. Izrazita produktivnost, dosežki in zadovoljstvo zaposlenih so prav tako pomembni za doseganje organizacijskih ciljev ter ohranjanje konkurenčnosti na trgu. Zato je pomembno, da organizacije vzpostavijo učinkovit sistem nagrajevanja, ki spodbuja in zagotavlja ustrezne nagrade za dosežke zaposlenih.
V magistrski nalogi smo proučili pomen različnih nagrad, ki vplivajo na zadovoljstvo in motivacijo zaposlenih v javnih raziskovalnih zavodih v Sloveniji. Preverili smo, kako finančne nagrade, dodatki in pohvale vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Z raziskavo na podlagi anketnih vprašalnikov smo ocenili stopnjo zadovoljstva zaposlenih in ugotovili, kateri dejavnik izboljšuje raven zadovoljstva. Na vzorcu 138 zaposlenih v treh raziskovalnih zavodih v Sloveniji smo raziskali, kakšen vpliv imajo dejavniki, kot so starost, stopnja izobrazbe in delovna doba, na zadovoljstvo zaposlenih. Prav tako smo z raziskavo preverili, ali se zadovoljstvo zaposlenih med spoloma razlikuje. Zanimalo nas je tudi, ali so pošteno plačano delo, nagrade in možnost napredovanja dejavniki za zadovoljstvo zaposlenih. Ugotovili smo, da so pošteno plačano delo, nagrade in možnost napredovanja močnejši napovedniki zadovoljstva kot odnosi z nadrejenimi in sodelavci. Rezultati analize so pokazali, da so stopnja izobrazbe, pošteno plačano delo, nagrade in možnost napredovanja dejavniki zadovoljstva zaposlenih. Zadovoljstvo zaposlenih se med spoloma ne razlikuje, starost in delovna doba ravno tako ne igrata nobene vloge, medtem ko stopnja izobrazbe na zadovoljstvo zaposlenih pozitivno vpliva. Z raziskavo v javnih raziskovalnih zavodih smo na tem področju pridobili pomembne informacije, ki so bile prej za te institucije v Sloveniji zelo skope.
Ključne besede: nagrajevanje, motivacija, zadovoljstvo, napredovanje, nadrejeni, organizacija
Objavljeno v ReVIS: 08.06.2024; Ogledov: 1139; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,37 MB) |
65. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja glede na spolAnja Bregar Izlakar, 2024, ni določena Opis: Vzpostavljanje enakosti med spoloma je postopen proces, saj zahteva spremembe v temeljih družbene strukture. Te spremembe se odvijajo počasi, saj zahtevajo sodelovanje vseh deležnikov in vpletenost številnih dejavnikov. Družbene vloge spolov so bile v preteklosti povsem različne oz. nasprotne od današnjih. Sprememba oz. prestrukturiranje je zaradi tega obsežno in se odvija počasi. Zato smo v diplomski nalogi analizirali delitev družbene moči med moškimi in ženskam ter spremembo modernizacije med vzgojo otroka in službeno kariero. Primerjava med družbenimi vlogami spolov v preteklosti in danes kaže na zmanjševanje razlik, vendar enakosti med spoloma kljub prizadevanjem še nismo dosegli. Iz opravljene raziskave (kvalitativna – polstrukturiran intervju) ugotavljamo, da se nekatere razlike ohranjajo na področju delitve dela pri vzgoji otrok in družinskih opravilih. V partnerskem odnosu je z ekonomsko neodvisnostjo obeh partnerjev prišlo do pogojev za njuno enakost, vendar je v praksi to drugače. Raziskava je pokazala, da ženske še vedno prevzemajo ključno vlogo pri skrbi za otroke, čeprav se vanjo vključujejo tudi moški. Ženske tako večinoma skrbijo za otroka v primeru bolezni (to vlogo postopoma prevzamejo tudi moški, predvsem če ženska ne more zaradi službenih obveznosti). Ženske tudi večinoma prevzemajo naloge v povezavi s šolskimi obveznostmi (pomoč otrokom pri šolskih nalogah, roditeljski sestanki ipd.), moški le izjemoma. Ženske tako še vedno ohranjajo ključno vlogo pri celostni skrbi za otroka, posledično pa tudi težje usklajujejo poklicno in družinsko življenje. Delovna aktivnost žensk in nezadostno vključevanje očetov v družinski proces privede do problema usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Negotovost na trgu dela negativno vpliva na zasebno življenje, saj zavira urejeno življenje, partnerski odnos in ustvarjanje družine. Poleg tega bolj izobražene ženske v praksi težje najdejo zaposlitev, zasedajo nižja delovna mesta in imajo z isto stopnjo izobrazbe za enako delo nižjo plačo kot njihovi moški kolegi. Delovna aktivnost žensk, preobremenjenost z gospodinjsko vlogo, pozen vstop na trg delovne sile zaradi izobraževanja in težja zaposljivost vodi do odlaganje starševstva, to ima nezanemarljive demografske posledice za družbo.
Ključne besede: ženske, diskriminacija, enake možnosti, enakost spolov, Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020, intervju.
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2024; Ogledov: 952; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,14 MB) |
66. SPREMEMBA SPLETNIH NAKUPOVALNIH NAVAD PO PANDEMIJIRomana Veselič, 2024, ni določena Opis: Spletno nakupovanje je način nakupovanja iz domačega naslonjača preko spletnega brskalnika. Najvišja rast te oblike nakupovanja je nastala kot poledica pandemije, saj smo bili potrošniki zaradi okoliščin prisiljeni v spletno nakupovanje zaradi številnih omejitev. Vsekakor je pandemija pripomogla k razcvetu digitalizacije, saj ni bilo druge izbire. Potrošniki praktično čez noč nismo smeli v trgovine. Človeške lastnosti vplivajo na naše življenje v celoti in posledično na naše odločitve. V magistrski nalogi se bomo osredotočili na štiri osebnostne lastnosti, in sicer optimizem, samopodobo, osebno zadovoljstvo in introvertiranost. Vsaka od teh lastnosti se drugače odraža v realnem življenju in vsaka od teh lastnosti ima vpliv na naše nakupovalne vzorce.
Optimisti so ljudje vedre narave, vedno pozitivno naravnani, ni jih strah tveganja. Ljudje z visoko samopodobo kupujejo izdelke, ki se ujemajo z njihovim imidžem. Že v osnovi so ti izdelki prestižnejši in boljši, saj se to sklada z njihovim mnenjem o sebi. Ne odlašajo z nakupi in so drznejši pri odločitvah. Posamezniki, ki so zadovoljni z življenjem na splošno, imajo povišane emocije v pozitivno smer. Po navadi so takšni ljudje tudi finančno uspešnejši, zato se za spletni nakup z lahkoto odločijo in so drznejši pri svojih odločitvah. Za introvertirane osebnosti so spletni nakupi balzam za dušo.
V naši kvantitativni metodi ankete smo merili korelacijo. Raziskava je pokazala, da so navade spletnega nakupovanja zakoreninjene med potrošniki in so bistveno večje kot pred pandemijo, tudi na urbanih območjih. Eskalirala pa so tudi socialna omrežja in povečala se je moč vplivnežev. Tukaj pa osebnostne lastnosti človeka pridejo do izraza. Raziskava kaže, da vplivnež ženske prej prepriča v nakup. Splošno zadovoljstvo z življenjem je povezano s hitrejšo odločitvijo spletnega nakupa, medtem ko optimizem, introvertiranost in samopodoba nimajo povezave z nakupovalno odločitvijo.
Ključne besede: : pandemija, nakupovalne navade, splet, fizične trgovine, osebnostne lastnosti, vpliv socialnih omrežij
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2024; Ogledov: 937; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,99 MB) |
67. VPLIV NEVERBALNE KOMUNIKACIJE NA ODNOSE MED ZAPOSLENIMI V IZBRANEM PODJETJUSimona Širovnik, 2024, ni določena Opis: Skupina Slovenske železnice je skupina, ki ima na dnevni bazi veliko opravka s komuniciranjem. Tej skupini je pravilna raba in uporaba komunikacije ključna za nemoteno poslovanje ter sodelovanje med zaposlenimi. S pomočjo ankete in intervjuja, ki smo ga opravili s to skupino, nam je dal jasne odgovore o vplivu neverbalne komunikacije med zaposlenimi v podjetju.
Kvantitativno raziskavo smo opravljali s pomočjo ankete, ki je bila razdeljena v fizični obliki zaposlenim na sedežu skupine Slovenske železnice. Vse ankete, ki so bile razdeljene med zaposlene, smo dobili v enakem številu tudi nazaj. Vse ankete smo analizirali in jih prikazali v tabelaričnem prikazu. Tako smo lažje in bolj razčlenjeno prišli do boljših rezultatov znotraj podjetja. Vprašanja so se nanašala na delovni tim, ki vsakodnevno delajo skupaj in komunicirajo. Zanimalo nas je, koliko so vešči neverbalne komunikacije, kaj za njih to pomeni v praksi, koliko neverbalna komunikacija pomaga pri izboljšanju samih odnosov med zaposleni in kateri elementi so za njih bistveni, kadar se sporazumevajo neverbalno.
Kvalitativni del smo opravljali s pomočjo intervjuja, ki smo jih opravili z vodilnimi, vodji prodaje, storitev in nabave, vodji invalidskih delavnic in invalidov ter vodji prodajnih avtomatov po Sloveniji. Vprašanja so se nanašala na to, koliko vodje uporabljajo neverbalno komunikacijo s svojimi zaposlenimi, kaj je za njih pomembnejše, kakšna so njihova opažanja glede uporabe neverbalne komunikacije med zaposlenimi ter ali so pri njih pomemben del izobraževanja tematike neverbalne komunikacije.
Ključne besede: zaposleni, komuniciranje, neverbalno komuniciranje, organizacijska kultura, Slovenske železnice
Objavljeno v ReVIS: 11.05.2024; Ogledov: 831; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,86 MB) |
68. STIK MED PACIENTOM IN TEHNIKOM ZDRAVSTVENE NEGE, TER PSIHIČNA STISKA ZARADI PREOBREMENJENOSTI PRI DELUBrigita Papler Mali, 2024, ni določena Opis: V diplomski nalogi Stik med pacientom in tehnikom zdravstvene nege ter psihična stiska zaradi preobremenjenosti pri delu smo preučevali vidike komunikacije v zdravstvenih ustanovah, še posebej naloge, odgovornosti in vlogo tehnikov zdravstvene nege. Glavni cilj raziskave je bil razumeti povezavo med kakovostjo dela, psihično stisko in odnosi s pacienti. Opredelili smo pet raziskovalnih ciljev, ki so nas usmerjali pri izvedbi kvalitativne raziskave. Raziskali smo odnos med pacienti in tehnikom zdravstvene nege, ugotovili stopnjo psihične stiske tehnikov zdravstvene nege zaradi preobremenjenosti pri delu, analizirali odnos tehnikov zdravstvene nege do pacientov v kontekstu preobremenjenosti pri delu, preučili kakovost dela tehnikov zdravstvene nege v povezavi s stopnjo preobremenjenosti ter identificirali možnosti za izboljšanje kakovosti dela in zmanjšanje stiske pri tehnikih zdravstvene nege. Pri metodologiji smo se odločili za kvalitativni pristop, saj omogoča poglobljeno razumevanje specifičnih vidikov in uporabo majhnega vzorca. Za zbiranje podatkov smo izvedli polstrukturirane intervjuje s šestimi tehniki zdravstvene nege iz različnih zdravstvenih ustanov. Pri analizi podatkov smo uporabili metodo odprtega kodiranja, ki nam je omogočila sistematično razčlenjevanje pridobljenih informacij in identifikacijo pomembnih tem. Čeprav smo se soočili z izzivi pri pridobivanju sodelujočih in izvajanju intervjujev prek virtualne platforme, smo sledili postavljenim ciljem in zagotovili ustrezno analizo podatkov. Rezultati so prispevali k boljšemu razumevanju odnosa med tehnikom zdravstvene nege in pacientom ter ponudili smernice za izboljšanje kakovosti dela in zmanjšanje stresa pri tehnikih zdravstvene nege. Kljub temu, da večina intervjuvancev ni izrazila preobremenjenosti, smo opazili razhajanja med pričakovanji in dejanskimi rezultati. Zato bi bilo v prihodnjih raziskavah smiselno drugače usmeriti raziskovalni fokus ali postaviti drugačna raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: komunikacija, tehnik zdravstvene nege, psihična stiska, preobremenjenost pri delu, kvaliteta dela, odnos pacientov, delovna izkušnja
Objavljeno v ReVIS: 11.05.2024; Ogledov: 854; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,70 MB) |
69. Družbena omrežja in svet alternativnih resnicLarisa Krajnik, 2024, ni določena Opis: Diplomska naloga temelji na, po oceni mnogih, zelo aktualni temi, in sicer temi družbenih omrežij in z njimi povezanimi prirejenimi resnicami. Dandanes ima skoraj vsak posameznik odprt uporabniški račun na vsaj eni od mnogih družbenih aplikacij, ki so namenjene združevanju ljudi na daljavo, deljenju raznih vsebin in informacij, zabavi itd. Te pa imajo tudi svojo temno plat, ki na osebo včasih močno vpliva, če se ji prepusti brez kritičnega premisleka. V aplikacijah svoja življenja namreč zelo hitro in enostavno prilagodimo določenim standardom in pričakovanjem s pomočjo filtrov, manipulacijo svetlobe in informacij. Posledice so za posameznika lahko vse prej kot zanemarljive.
Do končnih ugotovitev smo prišli s pregledovanjem strokovne literature in empiričnim raziskovanjem, ki smo ga izvedli v obliki socialnega eksperimenta, ankete in intervjuja. Pri prvih dveh metodah so v raziskavi sodelovali uporabniki družbenih omrežij Facebook in Instragram, torej predvsem mlajša generacija med 15. in 25. letom, intervju pa smo opravili s srednješolsko strokovno delavko.
Rezultati so pokazali pričakovano in sicer, da nekdo z minimalnim trudom lahko ljudi prepriča, da je laž pravzaprav resnica, če le ve kje je meja. V primeru, da z nečem zapretirava ga znanci, kaj hitro razkrinkajo.
Tekom raziskovanja pa smo prišli tudi do spodbudne ugotovitve in sicer, da so mlajše generacije vse bolje seznanjene s težavami, povezanimi s prekomerno uporabo družbenih omrežjih in se pred njihovim nastankom že znajo do neke mere zaščititi, v primeru pojava težav pa si tudi ustrezno pomagati.
Ključne besede: družbena omrežja, mladostniki, manipulacija, izkrivljanje resnice, težave
Objavljeno v ReVIS: 09.05.2024; Ogledov: 969; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,51 MB) |
70. RAZUMEVANJE VLOGE STILA NAVEZANOSTI PRI DOŽIVLJANJU PARTNERSKEGA ODNOSAEva Gostič, 2024, ni določena Opis: V diplomskem delu smo raziskovali razumevanje vloge stila navezanosti pri parih v romantičnem razmerju. V teoretičnem izhodišču smo opredelili naslednje pojme: navezanost na splošno, ljubezen, romantična razmerja, faze nastanka navezanosti, stili navezanosti v odraslosti, doživljanje partnerskega razmerja glede na stil navezanosti in soočanje s konflikti v razmerju.
V empiričnem delu smo intervjuvali šest heteroseksualnih parov, torej šest moških in šest žensk. Uporabili smo kvalitativno metodologijo, in sicer metodo polstrukturiran intervju odprtega tipa, kateri je bil razdeljen v štiri tematske sklope (doživljanje odnosa, potrebe v razmerju, konflikti v razmerju in lastno doživljanje stila navezanosti ter vpliva na razmerje). Vsi intervjuvanci sodijo v starostno skupino 20 do 25 let, so študenti ali zaposleni in imajo stalno prebivališče v Sloveniji. V partnerskem razmerju so vsi najmanj tri leta. Med našimi intervjuvanci imajo štirje odklonilno izogibajoč stil navezanosti, šest intervjuvancev varen in dva preokupiran stil navezanosti.
V sklopu potrebe v partnerskem razmerju smo ugotovili, da največ intervjuvancev (sedem) potrebuje fizični dotik kot izkazovanje ljubezni, sledita mu posvečen čas (pet) in besede potrditve (pet). S tretjim sklopom intervjuja smo zaključili, da večina intervjuvancev (devet) konflikta ne doživlja kot grožnje, strategije za reševanje konfliktov pa so se med intervjuvanci razdelile v umik (trije) in vztrajanje pri iskanju rešitve (pet), ali pa strategije sploh ni (štirje). V zadnjem delu intervjuja smo udeležence spraševali, kako sami doživljajo svojo navezanost. Vsi so odgovorili, da se počutijo varno v svojem razmerju. Pojavile so se razlike med spoloma, saj so nekatere pojme v odgovorih izpostavile le ženske (želijo si besednih potrditev in komunikacija jim je pomembna), medtem ko so le moški izpostavili drugačno mnenje (ne čutijo potrebe po besednih potrditvah). Poleg tega je polovica intervjuvancev izpostavila, da so močno navezani na svojega partnerja, šest pa jih je povedalo, da jim je zelo pomemben čas zase.
Ključne besede: ljubezen, stili navezanosti, partnersko razmerje, potrebe, konflikti
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2024; Ogledov: 1446; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1013,12 KB) |
