Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


71 - 80 / 451
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
VPLIV PRENATALNEGA IN POSTNATALNEGA OBDOBJA NA POJAVNOST ATOPIJSKEGA DERMATITISA V ZGODNJEM OTROŠTVU
Anja Leš, 2023

Opis: Teoretična izhodišča: Razvoj otroka se začne že v maternici, zato so materino duševno zdravje, stres in stresni dejavniki, psihosocialno okolje v nosečnosti in po rojstvu otroka ključnega pomena za zdravje otroka. Namen je raziskati vpliv prenatalnega in postnatalnega obdobja na pojavnost psihosomatske kožne bolezni atopijski dermatitis v zgodnjem otroštvu. Metoda: V diplomski nalogi smo uporabili kvalitativni pristop in v njem metodo analize sekundarnega gradiva. Gradivo smo pridobivali pomočjo podatkovnih baz PubMed, Google sholar, Google učenjak, DermMed. Uporabili smo tudi 21 strokovnih knjig. Iskanje literature je potekalo od meseca marca 2022 do julija 2023. Pri pregledu literature sta bila uporabljena prizma diagram in hierarhična ocena kakovosti literature. Rezultati: V končno analizo je bilo po 404.145 zadetkih vključenih 34 člankov in strokovnih besedil ter 21 strokovnih knjig, ki so ustrezali vključitvenim merilom. Hierarhično so najvišje na lestvici sistematični pregled korelacijskih/opazovalnih študij (6), posamezne korelacijske/ opazovalne študije (2), sistematični pregled opisnih kvalitativnih študij (6), posamične opisne kvalitativne študije (8), in mnenja avtorjev/ekspertnih komisij (12). Ugotovitve: V večini primerov članki in znanstvena dela govorijo o povezavi z okoljskimi, s psihosocialnimi in z genetskimi dejavniki, ki se iz matere prenašajo na še nerojenega otroka in pomembno vplivajo tudi v času zgodnjega razvoja otroka. V raziskavi smo na vsako opredeljeno temo predstavili znanstvene članke in literaturo o vplivu dejavnikov na pojavnost kožne bolezni pri otroku. Ugotovili smo tudi, da je tema izjemno široka in neraziskana predvsem na novih znanstvenih področjih, kot sta epigenetika in prenos travme na otroka. Predvsem študije govorijo o zdravstveni komponenti, zelo malo pa o čustvenih dejavnikih, ki sprožijo bolezen. Se pa raziskovalci strinjajo, da je atopijski dermatitis izjemno izčrpavajoča bolezen in pomembno vpliva na kakovost celotne družine, prav tako je velik finančni zalogaj. Psihološka podpora otroku in staršem ter vključitev obojih v izobraževalne programe lahko izboljšata kakovost življenja, stanje kože in srbež pri otroku.
Ključne besede: perinatalno obdobje, postnatalno obdobje, atopijski dermatitis
Objavljeno: 04.10.2023; Ogledov: 197; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (731,10 KB)

72.
UPORABA IN ODNOS MLADIH DO ENERGIJSKIH PIJAČ
Alja Ana Križman, 2023

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali odnos mladih do uživanja energijskih pijač in razširjenost njihovega uživanja med mlajšimi generacijami. Energijske pijače so stimulativne pijače, ki vsebujejo velike količine kofeina, sladkorja in drugih sestavin ter obljubljajo večjo budnost in energijo, njihova pretirana poraba pa lahko predstavlja tveganje za zdravje. V nalogi smo poskušali raziskati razširjenost uporabe energijskih pijač med mlajšimi generacijami, poiskati razloge, zaradi katerih mladi posegajo po tovrstnih pijačah, ugotoviti kako se mladi počutijo po zaužitju energijske pijače na fizičnem in psihičnem nivoju ter raziskati v kolikšni meri se mladi zavedajo negativnih posledic, ki jih imajo lahko energijske pijače na zdravje. V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobno predstavili sestavo energijskih pijač in njihov vpliv na telo. Opisali smo problematiko in poudarili potrebo po strožji regulaciji in omejevanju prodaje energijskih pijač ter delu na večji ozaveščenosti. V empiričnem delu smo s pomočjo intervjujev udeležencev odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Vzorec je obsegal 5 udeležencev, starih med 18 in 19 let, ki redno in pogosto uživajo energijske pijače. Rezultati so pokazali, da je uživanje energijskih pijač med mladimi zelo razširjeno in da imajo družina, vrstniki in marketing veliko vlogo pri sprejemanju odločitev mladih pri uživanju energijskih pijač. Mlade k uživanju energijskih pijač privlači všečen okus in hiter dvig energije, poleg tega pa pri uživanju občutijo tudi negativne učinke kot je anksioznost. Ugotovili smo, da mladi energijske pijače uživajo brez posebnega razloga, kar kaže na potrebo po večji ozaveščenosti o posledicah uživanja tovrstnih pijačah na telo in zdravje. Iz analize intervjujev smo ugotovili, da se mladi sicer zavedajo določenih negativnih posledic uživanja energijskih pijač, vendar ne v zadostni meri. Sklep naloge poudarja potrebo po večji ozaveščenosti staršev, šol in celotne družbe ter zakonski omejitvi dostopnosti energijskih pijač.
Ključne besede: energijske pijače, mladi, uporaba, odnos, uživanje energijskih pijač
Objavljeno: 30.09.2023; Ogledov: 232; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

73.
Pojav stresa pri mladih odraslih ženskah
Valentina Zupančič, 2023

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali enega najpogostejših sopotnikov današnjega časa – stres in njegovo pojavnosti pri mladih odraslih ženskah. V prvem sklopu teoretičnega dela smo odgovorili na vprašanja, kaj je stres, kakšna je zgodovina raziskovanja le-tega, kaj so stresorji ter kakšne vrste stresa in stresorjev poznamo, kako stres prepoznamo, kakšne so njegove faze, kaj je stresna reakcija ... V nadaljevanju smo področje povezali s celotno temo naše naloge. Opisali smo značilnosti razvojnega obdobja mladih odraslih ter raziskali vlogo žensk nekoč in danes. V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo s pomočjo kvalitativne metodologije. Intervjuvali smo 10 žensk, ki so izpolnjevale kriterije za sodelovanje. Pogoji za sodelovanje so bili, da so ženske samske, v starostnem obdobju mladih odraslih in imajo stalno prebivališče v Koroški regiji. Rezultati raziskave so bili v skladu z našimi pričakovanji, brez večjih odstopanj. Na lestvici ocene stresa od 1 do 10 (kjer 1 pomeni zelo malo in 10 zelo veliko) so intervjuvanke povprečno ocenile svoje trenutno stanje s številom 3. V večini jim stres povzroča študij in/ali službena obveznost, pogosto pa so prisotne skrbi o prihodnosti in težave s socialnimi stiki. Kar zadeva doživljanje stresa in občutka preobremenjenosti zaradi spola so tri intervjuvanke podale odgovor, da le-ta ne vpliva na pojav stresa v njihovem življenju, prav tako so tri ženske mnenja, da se zaradi spola trenutno ne čutijo preobremenjene. Ostale, ki so se s to povezavo strinjale (4), so podale različne odgovore, ki se dotikajo doživljanja stresa zaradi občutka varnosti, družbenega pritiska, kariere in odnosov nasploh. Kljub mnenju štirih intervjuvank, da se trenutno ne čutijo preobremenjene, je prisotno zavedanje, da se v prihodnosti, zaradi usklajevanja družinskih in službenih zadev, to lahko spremeni. Na koncu raziskave smo vse rezultate prikazali tudi v poglavju »Predstavitev rezultatov«.
Ključne besede: stres, ženske, mladi odrasli, spol, preobremenjenost
Objavljeno: 30.09.2023; Ogledov: 198; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

74.
Podpora partnerja v poporodnem obdobju
Maša Krkovič, 2023

Opis: V diplomski nalogi najprej opišemo poporodno obdobje ter hormonske, telesne in psihološke spremembe, ki se dogajajo v telesu mater, s čimer sta povezana boljše razumevanje obdobja po rojstvu otroka in počutje matere. Nato se osredotočimo na podporo materi v tem obdobju, predvsem s strani partnerja. Začnemo s podporo v nosečnosti, ki je dober temelj za podporo po rojstvu otroka, v nadaljevanju pa raziščemo vrste in načine podpore, s katero partner (in drugi) pomagajo materi v tem obdobju. Namen diplomske naloge je ugotoviti, katere vrste podpore matere prejemajo od svojih partnerjev, kako je (ne)prejemanje podpore s strani partnerja povezano s počutjem matere ter kako matere izražajo svoje potrebe partnerju. Velikokrat mislimo, da je podpora partnerja samoumevna in pravilna, vendar to ne drži, saj je veliko dejavnikov, ki so pomembni za razumevanje potreb in njihovo realizacijo. Ko podpore ni dovolj oziroma ni ustrezna, to vpliva na počutje matere. Velik pomen pri reševanju tega problema ima odprta in odkrita ter ustrezna komunikacija. Podpora partnerja pa ni edina, saj podpora drugih, kot so prijatelji in družinski člani, pomeni velik doprinos k dobremu počutju matere. Z intervjuji, ki smo jih opravili s šestimi intervjuvankami, smo ugotovili, da je podpora velikega pomena za počutje matere, saj (ne)prejemanje podpore negativno vpliva na počutje in partnerski odnos ter doživljanje stresa in drugih sprememb v tem obdobju. Ugotovili smo tudi, da je pomanjkanje komunikacije dejavnik, ki vpliva na razumevanje, prošnjo po pomoči in nudenje podpore.
Ključne besede: Poporodno obdobje, spremembe v poporodnem obdobju, podpora partnerja, potrebe, komunikacija, počutje, mama, partner.
Objavljeno: 29.09.2023; Ogledov: 207; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

75.
Porast anksioznosti pri dijakih tekom samoizolacije
Alja Leskošek, 2023

Opis: V našem vsakdanjiku nam anksioznost ni tuja in pomembno je, da ozavestimo, kako nam lahko bremeni kakovost našega življenja in naše funkcioniranje na dnevni bazi. Tekom šolanja pa nam lahko anksiozna motnja še dodatno oteži naš dobrobit, saj še ustvarjamo in ugotavljamo lastno identiteto. Naš dobrobit pa je ne tako dolgo nazaj otežil virus, ki je ohromil naše življenje. Protikoronski ukrepi so prinesli raznovrstne spremembe, katerih prej nismo bili vajeni. Soočiti smo se morali z novimi izzivi, najti nove načine spopadanja z virusom, upeljati novo rutino, omejiti socialne stike in se šolati na daljavo. Dijaki so zagotovo ena izmed bolj prizadetih starostnih skupin, saj so svojo adolescenco doživljali drugače, kot bi jo morali. Zaključna nalogo posvečamo raziskovanju, kako je samoizolacija vplivala na duševno zdravje mladostnikov oz.bolj natančneje, kako je sama anksioznost pri dijakih porastla med samoizolacijo. V teoretičnem delu smo predstavili anksioznost, njene oblike, simptomatiko in kako se spopasti z njo. Kasneje, v empiričnem delu pa smo predstavili kvalitativno raziskavo, katero smo izvedli s pomočjo intervjujev. Intervjuje smo analizirali in jih s teoretičnim povezovanjem zaključili v dovršeno raziskavo. Naša raziskava je pokazala, da so razlike v samem doživljanju anksioznosti pred in tekom samoizolacije.
Ključne besede: Dijaki, anksioznost, duševno zdravje, koronavirus, samoizolacija, epidemija, protikoronski ukrepi, anksiozne motnje
Objavljeno: 29.09.2023; Ogledov: 230; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

76.
Povezava med organizacijsko klimo in stresom zaposlenih v socialno varstvenem zavodu
Daniela Škof, 2023

Opis: V zadnjem času se povečuje število težav v duševnem zdravju, ki so posledica stresa na delovnem mestu. Naša raziskava je raziskovala povezave med organizacijsko klimo in stresom zaposlenih v izbranem socialnovarstvenem zavodu (SVZ). Raziskava je pokazala, da organizacijska klima in zaznani stres zaposlenih kažeta negativno korelacijo. Statistično značilen vpliv na zaznani stres imata elementa organizacijske klime »vodenje« in »notranji odnosi«, medtem ko se element »razvoj kariere« ni izkazal kot statistično značilen. Na podlagi teh rezultatov je bil pridobljen vpogled v pomembnost organizacijske klime za dobrobit zaposlenih v SVZ. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, kar je omogočilo zbiranje več numeričnih podatkov hkrati in kasnejšo analizo v programu PSPP. Vzorec je bil priložnostni in je zajemal 203 zaposlene. Ugotovljene so bile razlike v povprečju ocene organizacijske klime med različnimi starostnimi skupinami ter razlike v povprečju zaznavanja stresa med spoloma. Razlik v zaznavanju stresa med različnimi področji dela nam ni uspelo dokazati. Raziskava prispeva k razumevanju povezave med organizacijsko klimo in zaznanim stresom in lahko služi kot osnova za oblikovanje ukrepov za izboljšanje dobrobiti zaposlenih v SVZ. Ugotovitve so pomembne tudi za razumevanje dinamike med organizacijsko klimo ter zaznanim stresom, kar lahko prispeva k izboljšanju delovnih pogojev ter posledično k večji uspešnosti izbrane organizacije.
Ključne besede: organizacijska klima, stres zaposlenih, delovni pogoji, ugodnosti delodajalca, socialnovarstveni zavod – SVZ
Objavljeno: 28.09.2023; Ogledov: 253; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

77.
Čuječnost kot orodje za spoprijemanje s stresom med zaposlenimi
Luka Klemenčič, 2023

Opis: Živimo v svetu, ki narekuje hiter tempo življenja. V delovnih okoljih vse bolj naraščajo pričakovanja nadrejenih. Okolje, ki temelji na tekmovalnosti in ocenjevanju, pa nas vodi v izčrpanost. Stres je v današnji družbi zelo prisoten in prizadene človeka na več področjih, tako na telesnem, duševnem kot na vedenjskem. Namen te diplomske naloge je raziskati čuječnost kot orodje za spoprijemanje s stresom med zaposlenimi. V nadaljevanju naloge sta ti dve področji tudi podrobneje predstavljeni, poleg tega ne manjkajo tuji članki in raziskave na to temo. V tej nalogi smo predstavili stres, stres na delovnem mestu, njegove simptome in faze ter načine spoprijemanja s stresom. V diplomski nalogi smo predstavili čuječnost, programe in pristope, povezane s čuječnostjo, formalne in neformalne prakse čuječnosti, čuječnost na delovnem mestu in čuječnost v znanosti. Raziskavo smo izvedli z osmimi posamezniki, ki so v rednem delovnem razmerju in se s prakso čuječnosti ukvarjajo najmanj eno leto. Za raziskavo smo izbrali kvalitativni pristop in s pomočjo strukturiranega intervjuja smo izvedeli, kako posamezniki pri sebi prepoznavajo stres, koliko časa se ukvarjajo s prakso čuječnosti in kako jo uporabljajo. Predvsem pa nas je zanimalo, ali jim praksa čuječnosti pomaga pri spoprijemanju s stresom. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je praksa čuječnosti uporabna kot orodje za spoprijemanje s stresom. Intervjuvancem uporaba čuječnosti pomaga tako na delovnem mestu kakor v zasebnem življenju. Poročajo o večji sproščenosti na delovnem mestu. Delovnim nalogam so lažje kos, so bolj produktivni, zbrani in pomirjeni, opazili so tudi boljše odnose med sodelavci, v zasebnem življenju pa imajo boljše partnerske in prijateljske odnose.
Ključne besede: stres, čuječnost, tehnike, meditacija, zaposleni
Objavljeno: 27.09.2023; Ogledov: 296; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

78.
Vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost
Eva Murko, 2023

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. V uvodu opredelimo termine, kot sta medijska pismenost in družbena neenakost. Sledi podrobnejši pregled medijske pismenosti in medijskih veščin. Ker je družbena neenakost kompleksno področje, sledi podrobnejša razčlenitev družbene neenakosti na ekonomski kapital, kulturni kapital in socialni kapital po Bourdieuju. V nadaljevanju sledi poglavje, ki poskuša s pomočjo literature prikazati povezavo in možen vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer na podlagi pridobljenih rezultatov s pomočjo anketnega vprašalnika preverjamo in primerjamo našo obravnavano tematiko. Empirični del temelji na preverjanju uvodoma postavljenih hipotez, ki so podprte tako s statističnimi podatki kot tudi ugotovitvami, pridobljenimi s pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika. S pomočjo statističnih testov, narejenih s programom PSPP, smo preverili tudi vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Na koncu sledita pregled pomembnejših ugotovitev raziskovalne naloge in zaključek, v katerem je izraženo tudi lastno mnenje o omenjeni tematiki. Rezultati magistrske naloge kažejo na to, da obstaja vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost, vendar je prostora za raziskovanje še veliko. Ugotovitve danih rezultatov so namreč pokazale, da medijska pismenost vpliva na ekonomski in socialni kapital posameznika, ne pa tudi na kulturni kapital.
Ključne besede: medijska pismenost, družbena neenakost, socialni kapital, ekonomski kapital, kulturni kapital, veščine
Objavljeno: 27.09.2023; Ogledov: 236; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

79.
Konferenca o prihodnosti Evrope - projekt spodbujanja državljanske participacije pri oblikovanju politik Evropske unije
Mirjana Lesar, 2023

Opis: V magistrski nalogi raziskujemo področje državljanske udeležbe pri oblikovanju politik EU, uporabo, učinkovitost in razumevanje dostopnih instrumentov za sodelovanje. Problematika, obravnavana v magistrski nalogi, se nanaša na nove modele vključevanja državljanov v oblikovanje politik EU, ki so v trenutku krize evropske identitete in demokracije ključnega pomena. Glavni namen magistrskega dela je predstaviti Konferenco o prihodnosti Evrope, s poudarkom na aktivni državljanski udeležbi pri oblikovanju politik EU. Teoretični del magistrske naloge predstavlja pregled literature s področja sprememb državljanske participacije v EU. Z analitično metodo smo poglobljeno in kritično razmišljali o problematiki, povezani s pomenom državljanske participacije pri delu EU ter vrednotili dejstva in zbrane informacije. Empirični del naloge zajema predstavitev in analizo spletnega dogodka: »Državljani kot delničarji evropskega projekta: kaj sledi?« ter predstavitev in analizo in primerjavo pridobljenih podatkov z rezultati študije »V izvedbi«. Magistrska naloga je zaključena z ugotovitvami empiričnega dela, ki problematizirajo obstoječo ureditev sodelovanja državljanov pri oblikovanju politik EU. Ugotovljeno je bilo, da je državljanska udeležba nizka zaradi nerazumevanja infrastrukture obstoječih instrumentov sodelovanja, kar je tudi povezano s problemom digitalne in politične pismenosti državljanov EU. Pri analizi spletnega dogodka smo se med drugim spraševali, ali je vključevanje državljanov v delo evropskih institucij odločilen premik k boljši povezanosti z Evropsko unijo. Udeleženci obravnavanega spletnega dogodka so mnenja, da lahko EU deluje kombinirano – na eni strani s predstavniško demokracijo, na drugi pa s participativno in deliberativno demokracijo, kar je pomembno zaradi skupne vizije o tem, kakšna je lahko prihodnost EU demokracije 21. stoletja. Ključne besede: Konferenca o prihodnosti Evrope, državljanska udeležba in priporočila, evropsko povezovanje, demokratične reforme, participativno oblikovanje politik.
Ključne besede: Konferenca o prihodnosti Evrope, državljanska udeležba in priporočila, evropsko povezovanje, demokratične reforme, participativno oblikovanje politik.
Objavljeno: 27.09.2023; Ogledov: 271; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

80.
Življenje s staršem, zasvojenim z alkoholom, skozi oči odraslega
Jerica Okorn, 2023

Opis: Slovenija je država, kjer iz vsake situacije naredimo priložnost za popivanje, pa naj bo to rojstvo, smrt, v žalosti ali sreči, v bolezni ali ob ozdravitvi, ob rojstnodnevnih praznovanjih, porokah, ločitvah. Odklonitev alkohola je v družbi pogosto označena kot šibkost. Izraženi meji, da imaš dovolj, sledijo vprašanja, kot so: “Ali ti žena/mož/partnerka/partner ne pusti? Enega pa še lahko.” Mnogo družin se posledično vrti v začaranem krogu zasvojenosti starša z alkoholom. Da lahko otroci odraščajo v tovrstnem okolju, med odraščanjem razvijejo določene miselne, čustvene in vedenjske vzorce, ki so jim omogočili, da v teh okoliščinah preživijo in se na njih prilagodijo. Mnogi izmed vzorcev jim lahko kasneje v odraslosti škodujejo oziroma jim otežujejo življenje. Zaznavamo, da se pri odraslih otrocih zasvojenih staršev pojavljajo podobne značilnosti in vedenja, kar smo raziskovali tudi v nalogi. Najpogostejše v naši nalogi so: pomanjkanje kakovostnih vzorcev delovanja, prikrivanje resnice oziroma laganje, želja po nadzoru, samoobsojanje, težko se sprostijo in zabavajo, sami sebe dojemajo zelo resno, v intimnih odnosih imajo pogosto težave, naloge težko dokončajo od začetka do konca, čutijo, da so drugačni od drugih, imajo velik strah pred zapuščenostjo in še nekatere druge. V družinah, kjer je bila prisotna zasvojenost, je pogosto prisotnega veliko strahu, sramu, krivde, žalosti, negotovosti, jeze, osamljenosti, konfliktov, ki otroku onemogočijo optimalen razvoj. V nalogi smo raziskali posledice zasvojenosti starša na družino in otroka ter njegovo odraslost. V raziskavo smo vključili 5 odraslih otrok zasvojenih staršev obeh spolov (3 ženske in 2 moška) v starosti od 20 do 40 let. V vseh primerih v našem vzorcu je bila naključno zasvojenost prisotna pri očetu. Ugotovili smo, da življenje z zasvojenim staršem na otrocih pusti posledice. Najpogosteje se kažejo ravno v odraslosti. V naši raziskavi so se kazale čustvene posledice, ki so bile plod fizičnega in psihičnega nasilja ? strah, sram in žalost. Prav tako so intervjuvanci pogosto prevzemali krivdo za stanje v družini. Pri vseh primerih smo zaznali tudi postaršenje otrok in zamenjavo vlog. Ne glede na vse pa vsi intervjuvanci v odraslosti na svojega starša gledajo drugače, kot so gledali nanj v otroštvu ? z več sočutja in razumevanja, a z zavedanjem, da dejanja zasvojenega niso bila primerna.
Ključne besede: Odrasli otroci zasvojenih staršev, zasvojenost z alkoholom, značilnosti odraslih otrok zasvojenih staršev, družina z izkušnjo zasvojenost z alkoholom, posledice zasvojenosti starša na odraslega otroka
Objavljeno: 26.09.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (815,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh