1. INFORMIRANOST STARŠEV O SKRBI ZA OSEBNO HIGIENO IN UREJENOST DOJENČKANuša Prijanovič, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: V obdobju dojenčka je osebna higiena in urejenost otroka drugačna
kot navadno, kar pomeni, da se je treba držati nekaterih smernic. Prav tako se v tem času
pojavljajo različne spremembe na dojenčkovi koži in sluznicah, kar zahteva dodatno intenzivno
nego ter ustrezne ukrepe. Starše je treba dobro pripraviti na porod in starševstvo, kamor spada
tudi skrb za osebno higieno in urejenost dojenčka. Največ informacij starši dobijo v Šoli za
starše, s patronažnimi obiski in na spletu. Namen raziskave je bil preučiti informiranost staršev
o skrbi za osebno higieno in urejenost dojenčka.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni
metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. V raziskavo
so bili vključeni starši otrok, ki so bili pripravljeni izpolniti anketni vprašalnik, objavljen na spletni
strani družabnega omrežja Facebook. Anketiranje je potekalo aprila 2024. V raziskavi je
sodelovalo 223 staršev.
Rezultati: Vsi starši vedo, kaj so temenice, in večina jih ve, kaj je soor. 46,5 % (103) staršev
je ocenilo svoje znanje o sooru zadovoljivo, 25 % (55) dobro, 14,5 % (32) slabo in 14 % (31)
bi potrebovalo dodatne informacije. 94 % (204) staršev ve, da dojenčka prvič kopamo, ko se
popkovna rana popolnoma zaceli. 30,5 % (172) staršev meni, da so največ informacij pridobili
od patronažne službe, 24 % (134) staršev je za vir informacij označilo Šolo za starše, 18 %
(100) staršev je pridobilo informacije od sorodnikov in 17,5 % (99) od prijateljev. 3,5 % (21)
staršev se je za vir informacij obrnilo na spletno stran ZDAJ.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da anketirani starši ob pojavu temenic pri dojenčku
uporabljajo olivno olje, masirajo lasišče in dojenčka češejo v vse smeri. Večina staršev navaja
soor kot okužbo ustne votline z glivico Candido Albicans. Ob pojavu sednosti starši skrbijo za
suho kožo v predelu kožnih gub, po izvedeni anogenitalni negi pustijo dojenčka še nekaj časa
razvitega in uporabljajo obkladke iz hrastovega lubja. Ugotavljamo, da večina staršev prvič
kopa dojenčka oz. novorojenčka, ko se popkovna rana zaceli. Intimni predel umivajo od
spredaj proti anusu in temeljito izvajajo anogenitalno nego tako med kopanjem kot pri sami
menjavi plenic. Največ informacij glede osebne higiene in urejenosti dojenčka so starši pridobili
s strani patronažne medicinske sestre in v Šoli za starše.
Ključne besede: dojenček, osebna higiena, starši, informiranost
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
2. NEGOVALNE DIAGNOZE PROMOCIJE ZDRAVJA PRI SLADKORNEM BOLNIKUSanela Krojitorović, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Negovalne diagnoze promocije zdravja so specifične diagnoze, ki se uporabljajo v negovalni praksi za oceno zdravstvenega stanja posameznika ali skupine ter za načrtovanje in izvajanje preventivnih ukrepov za spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni. Te negovalne diagnoze so usmerjene v identifikacijo dejavnikov tveganja, ki lahko negativno vplivajo na zdravje, ter v podporo posameznikom pri doseganju optimalnega zdravstvenega stanja. Namen raziskave je bil opredeliti najpogostejše negovalne diagnoze promocije zdravja bolnikov s sladkorno boleznijo.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode dela. Primarni podatki za analizo so pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Vzorec je bil namenski in priložnostni. Vključeval je le družinske člane in znance, ki imajo sladkorno bolezen. V intervju smo vključili šest oseb, ki imajo diagnosticirano sladkorno bolezen. Raziskava je bila narejena maja 2024.
Rezultati: Vsi intervjuvanci, razen dveh oseb, so pokazali nepravilen vzorec prehranjevanja in gibanja. Osebi, ki imata sladkorno bolezen tipa 1, sledita pravilnemu vzorcu prehranjevanja in gibanja. Vsi intervjuvanci so povedali, da so morali prilagoditi svoj življenjski slog zaradi sladkorne bolezni. Tri osebe so še bolj natančno opisale, kako sladkorna bolezen vpliva na njihovo družabno življenje, izpostavljenost v družbi, razpoloženje in spanje. Vsi intervjuvanci, razen ene osebe, so bili seznanjeni z izobraževanjem in so razumeli pomen promocije zdravja, ki se osredotoča na prehrano, telesno aktivnost in počitek kot ključne dejavnike za izboljšanje kakovosti življenja s sladkorno boleznijo. Vsi intervjuvanci so prepričani, da zaradi pridobljenega znanja bolje razumejo svojo bolezen in so samozavestnejši pri samostojnem odločanju in obvladovanju bolezni. Ena oseba je še posebej poudarila, da med nosečnostjo vse svoje odločitve preverja pri zdravniku. Vsi intervjuvanci poudarjajo, da je lasten prispevek ključen za boljše obvladovanje življenja s sladkorno boleznijo. Izpostavljajo pomen redne telesne aktivnosti, zdrave prehrane, nadzora nad krvnim sladkorjem, rednega jemanja terapije, obvladovanja stresa in pozitivnega mišljenja.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da bolniki s sladkorno boleznijo dobro razumejo svoje zdravstveno stanje in se zavedajo potrebnih ukrepov za njeno obvladovanje. Prilagodili so življenjski slog, se udeležili delavnic o zdravem življenju in so zadovoljni s prejeto edukacijo. Promocija zdravja je ključno prispevala k boljšemu obvladovanju sladkorne bolezni in izboljšanju kakovosti življenja, čeprav se stopnja poznavanja in prilagoditve lahko razlikuje zaradi osebnih izkušenj in podpore bližnjih.
Ključne besede: negovalne diagnoze, promocija zdravja, sladkorna bolezen, NANDA-I.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 91; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,34 MB) |
3. ZDRAVSTVENO VZGOJNI PRISTOP ŽENSK PRI SAMOPREGLEDOVANJU DOJKPatricija Kešpert, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Samopregledovanje dojk je eden izmed najuspešnejših načinov preprečevanja bolezni dojk,
kot je rak dojke, ki je kriv za veliko število nevšečnosti in smrti. Večina ljudi se pomena
samopregledovanja dojk ne zaveda, dokler ne opazijo simptomov pri sebi. Namen naše raziskave je bil
proučiti zdravstvenovzgojni pristop žensk pri samopregledovanju dojk.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Anketni
vprašalnik je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 120 oseb splošne
populacije, pogoj za sodelovanje v raziskavi je bil ženski spol. Anketna vprašanja so se nanašala na
stališča anketirank do zdravstvenovzgojnega pristopa pri samopregledovanju dojk. Podatke smo
statistično obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je večina (55 %) anketirank dobro informirana glede
samopregledovanje dojk. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirank dobro seznanjena z dejavniki
tveganja, ki povzročajo nastanek raka dojke, prav tako je večina anketirank dobro informiranih glede
opozorilnih znakov in simptomov. Večina anketirank je tudi dobro seznanjena s programom DORA.
Večina anketirank je dobila informacije glede samopregledovanja dojk prek različnih zdravstvenih
ustanov, zdravstvenih delavcev in medijev. Prav tako je večina anketirank dobro seznanjena s pravilnimi
postopki samopregledovanja dojk.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da je mnenje o dejavnikih tveganja za pojavnost raka dojk in splošni
informiranosti o samopregledovanju dojk različno. Z večjo in boljšo informiranostjo žensk o pravilnih
načinih samopregledovanja dojk bi preprečili mnoge nevšečnosti in morebitne večje zaplete. Z
raziskavo ugotavljamo, da so ženske zelo naklonjene programu DORA, bi bilo pa treba nameniti več
pozornosti informiranosti ter promoviranju pravilnih postopkov in načinov samopregledovanja dojk.
Ključne besede: Ključne besede: dojke, samopregledovanje, zdravstvena vzgoja, rak dojke, pristop.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,08 MB) |
4. ZDRAVSTVENA VZGOJA PRI VARNOSTNEM ODKLONUNika Klemenčič, 2024, ni določena Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Varnost pacientov je bistvo kakovostne zdravstvene oskrbe; zajema preprečevanje, poročanje in analizo varnostnih odklonov, ki lahko prizadenejo paciente in imajo resne posledice – zdravstvene zaplete, podaljšanje hospitalizacije, povečano smrtnost in dodatne stroške za zdravstveni sistem. Prijavljanje varnostnih odklonov in poročanje o njih je pomemben sestavni del sistema varnosti pacientov, saj zdravstvenim ustanovam omogoča prepoznavo šibkih točk v procesih, vodi v izboljšanje delovnih tokov ter vzpostavitev varnejšega okolja za paciente in ostale udeležence. Bistveno je ustvarjanje kulture brez krivde, kjer se poročilo o odklonih pojmuje kot priložnost za učenje in izboljšanje. Namen raziskave je preučiti zdravstveno vzgojo pri varnostnem odklonu.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne ter sekundarne vire. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, z namensko oblikovanim anketnim vprašalnikom, ki so ga anketiranci zdravstvene stroke izpolnili na socialnih in spletnih omrežjih. Zbrane podatke smo računalniško obdelali v programu Excel, jih grafično prikazali v obliki tabel in jih analizirali. Sekundarni vir podatkov je bil pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene iz podatkovnih baz PubMed, Cobiss, Cinahl, Science Direct in Google učenjak.
Rezultati: Izsledki raziskave so pokazali, da se zdravstveno osebje zaveda pomembnosti poročanja o varnostnih odklonih. Kot najpogostejši razlog za nastanek varnostnih odklonov so anketirani (57,1 %) izpostavili preobremenjenost. Kar 75,2 % anketirancev se je strinjalo, da je ukrepanje ob varnostnemu odklonu nujno zaradi preprečevanja ponovitve. 69 % anketirancev se je popolnoma strinjalo, da mora biti nadrejeni o varnostnem odklonu obveščen. Polovica anketirancev (49,1 %) pozna postopek prijave varnostnega odklona. Najpomembnejši razlog za izostanek prijave varnostnih odklonov je zapletena oziroma zamudna prijava (AS = 2,9; SO = 1,23). Dobra polovica anketirancev (57 %) je poudarila potrebo po jasnih smernicah in protokolih za prijavo varnostnih odklonov, ki bi omogočili bolj strukturirano in dosledno poročanje. Da je podpora sodelavcev in nadrejenih v primeru odklona zelo pomemben dejavnik, se je strinjalo kar 78,6 % anketiranih. Anketiranci so (53,1 %) izrazili potrebo po izobraževanju o varnosti pacientov in si (56,6 %) želeli več usposabljanja s področja varnega dela in razmer za delo. Poznavanje področja je ključno za ohranjanje visoke stopnje strokovnosti in zavesti o pomenu varnosti pacientov (AS = 4,5 %, SO = 0,90 %). Prav tako so se anketiranci večinoma (65,8 %) strinjali, da ustvarjanje kulture brez krivde, kjer se odklone obravnava kot priložnosti za učenje in izboljšanje, vodi v boljše obvladovanje varnostnih odklonov, 67 % pa jih je menilo, da to pripomore tudi k dolgoročnemu izboljšanju varnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe.
Razprava: Naša raziskava pomaga pri razumevanju odnosa zdravstvenega osebja do ukrepanja ob varnostnih odklonih in daje konkretne predloge za izboljšanje prakse v zdravstveni negi. Ugotovitve naše raziskave so lahko osnova za nadaljnje raziskave in razvoj politik, ki bodo prispevale k varnejšemu zdravstvenemu okolju za vse paciente. V prihodnje bi bilo smiselno raziskavo razširiti na več zdravstvenih ustanov po Sloveniji, kar bi omogočilo primerjavo kompetenc zdravstvenega osebja pri varnostnih odklonih na nacionalni ravni.
Ključne besede: zdravstveno osebje, varnostni odkloni, varnost pacienta, prijava, ukrepi
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,07 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Opolnomočenje pacientov z antifosfolipidnim sindromom za samokontrolo in samovodenje antikoagulacijskega zdravljenjaAndreja Hrovat Bukovšek, Bojana Filej, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: antikoagulacijsko zdravljenje, zdravstvena vzgoja, edukacija, opolnomočenje, antifosfolipidni sindrom, samokontrola, samovodenje
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 3
Celotno besedilo (315,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Identified nursing diagnoses and nursing interventions in older adults in family and community nursing careTamara Štemberger Kolnik, Jolanda Lamot, Andreja Ljubič, Boštjan Žvanut, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: nursing care, nursing plan, home environment, needs assessment, older adults, community nurse
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 3
Celotno besedilo (295,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
