Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU Z ARTRITISOM
Melisa Čerpnjak, 2024

Opis: Artritis je vnetje sklepov, ki se najpogosteje kaže z bolečino in otekanjem obolelega dela sklepa. Vnetno obolenje prizadene paciente vseh vrst starosti, a je najbolj vidno pri starejši populaciji. Je eden glavnih vzrokov invalidnosti na svetu. Prizadene lahko enega ali več sklepov hkrati. Ločimo več kot sto različnih oblik artritisov z različnimi vzroki, ki zahtevajo tudi različne terapevtske pristope.
Ključne besede: artritis, medicinska sestra, vnetje sklepov, bolečina, obolel sklep.
Objavljeno: 12.04.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (836,45 KB)

2.
SINDROM IZGORELOSTI PRI IZVAJALCIH ZDRAVSTVENE NEGE V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Benjamin Najger, 2024

Opis: V diplomski nalogi smo ugotovili kompleksnost in raznolikost simptomov ter vzorcev v doživljanju stresa. Analizirani podatki kažejo spodbudne znake, kot je podpora v organizacijah, še vedno pa se izkazujejo potrebe po izboljšanju in prilagoditvi podpornih struktur. Epidemija COVID-19 je dodatno poglobila težave, kar zahteva nadaljnje ukrepanje za zagotavljanje ustrezne podpore zaposlenim.
Ključne besede: stres, reševalci, zdravstvo
Objavljeno: 03.04.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

3.
Factors influencing use of medicinal herbs
Sabina Krsnik, Karmen Erjavec, 2024

Opis: In countries with a long tradition of folk herbal medicine that is not integrated into the health system, consumer interest in medicinal herbs has increased. Considering the lack of knowledge about the factors influencing the use of medicinal herbs, the aim of this study was to identify the most important factors of herbal use in Slovenia. Factors were assessed in June 2023 using a nationwide sample (N = 508). Results show that almost half of the respondents are not familiar with medicinal herbs, however, 86% use them at least a few times a year. The “familiarity with medicinal herbs” had the strongest direct effect on the use of medicinal herbs, followed by the “social impact of the herbalist” and the “perceived usefulness of medicinal herbs.” There is a need to create a new approach to integrative medicine policy and the use of medicinal herbs in Slovenia by developing educational programs, training professionals, establishing guidelines for the safe and effective use of herbs, and advocating for reimbursement by health insurance companies.
Ključne besede: uporaba zelišč, poznavanje, enostavnost uporabe, družbeni vpliv
Objavljeno: 27.03.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 4
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
ŽIVLJENJSKI SLOG MATER PO ROJSTVU OTROKA DO ENEGA LETA STAROSTI
Monika Nikolić, 2024

Opis: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Objavljeno: 22.03.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

5.
Zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti
Mateja Kocjan, 2024

Opis: Izhodišča: Implementacija celovitega upravljanja kakovosti zahteva proaktivnost za uresničevanje vrednot celovitega upravljanja kakovosti, kot je izvedba ustreznega ukrepa na ustrezen način, kot tudi vzdrževanje uspešnosti nalog v potrebnem obsegu. Več rezultatov raziskav je poročalo, da celovito vodenje kakovosti pozitivno vpliva na uspešnost zdravstvenih ustanov, kar kaže, da je večja verjetnost, da bodo zdravstvene ustanove z implementiranimi sistemi kakovosti sodelovale v praksah celovitega upravljanja kakovosti v nasprotju z zdravstvenimi ustanovami, ki nimajo implementiranih sistemov kakovosti. Metode: Magistrska naloga je temeljila na pregledu literature in kvantitativni metodi dela. V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, kot instrument je bila uporabljena anketa, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Populacija v raziskavi so bili zaposleni v izbrani zdravstveni organizaciji, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik (kvotno vzorčenje). Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove zaposlenih v izbrani zdravstveni organizaciji. Rezultat ankete so bili preneseni v program SPSS, s pomočjo katerega so bili analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazali grafično in tabelarno. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 76 oseb. Zaposleni, ki so sodelovali v raziskavi, so zadovoljstvo z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti ocenili s povprečno oceno 3,48, na petstopenjski lestvici, kar ne odraža pretiranega zadovoljstva. Anketiranci so glede na rezultate raziskave najbolj zadovoljni z dejavnikom okolja pri implementaciji sistema vodenja kakovosti. Demografski dejavniki glede na rezultate raziskave ne vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Razprava: Raziskava zagotavlja pomembne informacije o dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost implementacije in zadovoljstvom zaposlenih z njo. Magistrska naloga poleg samih sistemov kakovosti predstavlja dejavnike in ovire za uspeh implementacije sistemov vodenja kakovosti, ki bodo vodilnim omogočil, da usmerjajo svoja prizadevanja, čas in sredstva za doseganje najboljšega rezultata. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo tudi, da bi morali vodje in oblikovalci politik kakovosti v zdravstvenih ustanovah več pozornosti nameniti ključni vlogi najvišjega vodstva ter zaposlenih in osebja v fazah uvajanja, izvajanja in uspeha sistemov vodenja kakovosti.
Ključne besede: primarno zdravstvo, zdravstveni dom, sistemi vodenja kakovosti, implementacija, zadovoljstvo zaposlenih.
Objavljeno: 13.03.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

6.
Način življenja otroka in mladostnik z epilepsijo
Tjaša Zupančič, 2024

Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija je najpogostejša kronična nevrološka motnja z značilnimi epileptičnimi napadi. Kljub veliki razširjenosti po svetu in veliko literature, ki govori o tej motnji, je širša javnost glede nje slabo seznanjena ter ob njenem diagnosticiranju pride do strahu in stresa zaradi neznanja. Posledično vse skupaj privede do več depresivnih stanj in slabe kakovosti življenja ljudi z epilepsijo. Namen raziskave je bil raziskati, kako epilepsija vpliva na način življenja otrok in mladostnikov z epilepsijo, in preučiti, na kakšen način bi lahko staršem in otrokom oz. mladostnikom pomagali, da bi se lažje prilagodili življenju z epilepsijo. Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Za teoretični del magistrske naloge smo uporabili primarne in sekundarne vire podatkov. V empiričnem delu je bilo analiziranih 38 raziskav. Zbrane podatke smo obdelali po metodi tematsko integrirane analize. Pred vsako natančno analizo vsebine izbrane raziskave smo zbrali podatke o značilnostih vsake raziskave. Kvalitativno sintezo podatkov smo naredili na podlagi znanstvenih vsebin, ki smo jih kodirali in jih kasneje združili po kategorijah. Rezultati: Analiza raziskav je pokazala, da je epilepsija še vedno tabu tema v sodobni družbi. O epilepsiji ima družba premalo znanja, prav zato pride tudi do strahu in stiske, ko pride do postavitve diagnoze. Izkazalo se je, da imajo družine, ki imajo otroka z epilepsijo, v veliki meri zelo slabo kakovost življenja, za katero so največkrat vzrok sami starši in njihov strah ter zaščitništvo ter predvsem neznanje, v manjši meri tudi socialni status. Pomanjkanje znanja se je izkazalo na vseh področjih, tudi pri vzgojiteljih in učiteljih, ki ne znajo nuditi prve pomoči ob napadu. Poleg slabe kakovosti življenja med vrstniki vlada stigma, medtem ko se med otroki z epilepsijo pojavljata depresija in anksioznost. Razprava: Raziskava je pokazala, da imajo velik vpliv na kakovost življenja starši in njihovo neznanje ter socialni status v manj razvitih državah. Ugotovitve kažejo, da bi se morali poleg zdravnikov in medicinskih sester v proces zdravljenja vključiti tudi zdravstvena vzgoja in drugi terapevti, s čimer bi lahko izboljšali kakovost življenja in staršem pomagali prilagoditi življenje bolezni. S tem bi se zmanjšala tudi stigma ter pojavnost depresije in anksioznosti.
Ključne besede: epilepsija, otrok in mladostnik, epileptični napad, dejavniki tveganja in prilagoditev življenja
Objavljeno: 13.03.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO TIMPANOPLASTIKI
Matevž Pucelj, 2024

Opis: Teoretična izhodišča: Timpanoplastika je operativni poseg v srednjem ušesu oziroma bobniču. Obstaja več pristopov za ta poseg, ustreznega izbereta pacient in zdravnik po predhodni analizi anamnestičnih podatkov, kliničnem pregledu ter v skladu z želenim rezultatom. Uho je delikaten organ, saj operater s prostim očesom težko vidi majhne strukture, zato si pri delu pomaga z mikroskopom in endoskopom. Posegi so lahko elektivni, kar pomeni, da ima medicinska sestra več časa in možnost natančnejše priprave pacienta na operativni poseg, hkrati ima tudi pacient več možnosti za pridobitev pojasnil o možnih zapletih, pooperativnem okrevanju, naravi postopka in podobnem. Tudi če gre za urgenten primer, pri katerem je lahko ogroženo življenje pacienta ter je treba ukrepati hitro in natančno, moramo pacienta informirati in mu pustiti možnost odločitve. Metode: V raziskavo smo vključili 6 zdravstvenih delavcev, ki imajo minimalno 1 leto delovnih izkušenj na otorinolaringološkem področju. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje znanstvene oz. strokovne literature ter podatkovnih baz PubMed, Cobiss, Google Scholar, CINAHL in Medline smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah raziskave so bila upoštevana etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke pa v posamezne kode ter jih interpretirali. Rezultati: V raziskavi so sodelovali medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki delujejo na otorinolaringološkem področju vsaj 1 leto. Ugotovili smo, da intervjuvanci prepoznajo zaplete po timpanoplastiki, poznajo potrebne intervencije ter metode preprečevanja zapletov; prav tako poznajo navodila, ki jih je treba posredovati pacientu, da bo lahko aktivno sodeloval v procesu zdravstvene nege. Intervjuvani poznajo potek oskrbe pacienta po timpanoplastiki; pri tem so omenili, da ni večjih razlik v oskrbi po posegu, ne glede na to, ali je bil izveden v splošni ali v lokalni anesteziji. Razprava: Intervjuvani zdravstveni delavci imajo potrebno znanje za kakovostno in varno obravnavo pacienta po timpanoplastiki, obenem poznajo možne zaplete in načine za njihovo preprečevanje.
Ključne besede: srednje uho, operacija, perforacija, bobnič, medicinska sestra
Objavljeno: 06.03.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

8.
ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTA S SINDROMOM KRATKEGA ČREVESA
Špela Ferlin, 2024

Opis: Teoretična izhodišča: Sindrom kratkega črevesa ima zelo kratko in jedrnato definicijo, in sicer se vanjo uvrščajo zgolj pacienti, ki je ostalo samo 150–200 cm funkcionalnega črevesja. Zaenkrat v Sloveniji k sreči trpi za to diagnozo malo pacientov. Pomembna je multidisciplinarna obravnava takega pacienta, v katero so vključene številne veje medicinske in zdravstvene stroke. Vsi vključeni v takšno obravnavo morajo dobro poznati svoje delo. Ključnega pomena za takšne paciente je prehrana, v večini primerov pa so odvisni od parenteralne prehrane do konca življenja. Namen diplomske naloge je bil preučiti zdravstvenovzgojno delo pri pacientu s sindromom kratkega črevesa, osredotočili pa smo se tudi na uporabo parenteralne prehrane in uporabo izločalne stome. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Zbirali smo primarne in sekundarne vire. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s tehniko intervjuvanja. Sekundarno zbiranje podatkov je potekalo s pregledom domače in tuje strokovne literature internetnih podatkovnih baz (PubMed, Coobis, Google Učenjak in Dlib). Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da intervjuvanci niso imeli težav s sprejetjem podane diagnoze sindroma kratkega črevesa, hitro so se soočili in sprejeli to kot dobro, saj so z ugotovitvijo bolezni začeli živeti nekako lažje kot prej. Vsi pacienti uporabljajo parenteralno prehrano zaradi kratkega črevesa in malabsorpcije. Pacienti, ki imajo nameščeno tudi stomo, niso podali večjih problemov. V življenju so se morali prilagoditi in spremeniti dnevne navade, kar jim ni povzročilo hujših težav in s tem živijo celo bolj kakovostno življenje. Razprava: Rezultati raziskave kažejo, da je sindrom kratkega črevesa eden izmed najpogostejših vzrokov za odpoved prebavil. Lahko se pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Je kronična bolezen, zaradi katere pacienti postanejo odvisni od parenteralne prehrane. Nekaterim pacientom je treba narediti stomo zaradi ponavljajočih se vnetij in resekcij v črevesju. Ker lahko za to boleznijo zbolijo tudi že dojenčki, je pomembna vključitev družine v njihovo obravnavo. Ključnega pomena pri tej bolezni predstavljata zdravstvenovzgojno delo in nega, saj je treba paciente poučiti o drugačnem načinu življenja, treba jim je svetovati in jih poučiti o parenteralni prehrani in o negi stome. Ker je pacientov s sindromom kratkega črevesa čedalje več, bi bilo smiselno na primarnem nivoju uvesti delavnice in izobraževanja tako za paciente kot zdravstvene delavce, ki se s takimi pacienti srečujejo na domu.
Ključne besede: sindrom kratkega črevesa, parenteralna prehrana, medicinska sestra, stoma
Objavljeno: 06.03.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

9.
10.
Prolonged theoretical classes impact students’ perceptions
Petra Kotnik, Bart Roelands, Špela Bogataj, 2024

Objavljeno: 01.03.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 8
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 1 sek.
Na vrh