61. Modeliranje mednarodnih migrantskih tokov na BalkanuBlaž Rodič, Aleš Bučar-Ručman, Igor Bernik, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Politično dinamiko v Evropski uniji od leta 2015 naprej je močno zaznamovala begunska ali migrantska kriza, ki je
polarizirala politično areno in sprožila intenzivno politično razpravo, ki je vključevala različne teze o vzrokih, naravi in posledicah te krize. V prispevku utemeljimo potrebo po novem pristopu k modeliranju migracij in predstavljamo stanje raziskave, v okviru katere razvijamo model mednarodnih migrantskih tokov, osredotočen na področje Balkana. Uporabljeni pristop predstavlja integracijo znanja in spoznanj iz družboslovnih in naravoslovnih znanosti in disciplin, ki po našem mnenju predstavlja najboljši okvir za razumevanje migracijskih procesov. Trdimo, da so kompleksni družbeni pojavi, kot so migracije, sami po sebi interdisciplinarni problemi, ki zahtevajo multidisciplinarni pristop in povezovanje vseh pomembnih vplivnih dejavnikov v odločitve migrantov in
vključevanje večih metod modeliranja. Tak pristop bi omogočil modeliranje migracijskih tokov na podlagi realističnega geopolitičnega modela in modeliranja procesov odločanja posameznikov in skupin v procesih migracij.
Ključne besede: migracije, Balkanska pot, modeliranje, simulacija, agentno modeliranje, teorije migracij, migracijska politika
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 296; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (808,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
62. |
63. The Role of social networks in the spread of fake newsBlaž Rodič, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Crises in human society have been accompanied by the deliberate and unintentional spread of false news since the time of ancient Egypt. However, the spread of misinformation has taken entirely new dimensions with the emergence of online social networks. According to the World Economic Forum, fake news represents one of the main threats to human society. The scope and speed of the dissemination of fake news and misinformation in today's world significantly negatively affect democratic processes. In this contribution, we present an overview of research on the spread of fake news on social networks, focusing on major global crises in recent times, such as the U.S. elections, the Covid-19 pandemic, and the war in Ukraine, and present the state of our ongoing research project in this field.
Ključne besede: misinformation, fake news, social networks, network diffusion, agent based modelling
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 377; Prenosov: 6
Celotno besedilo (849,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
64. Bridging perceived and actual data quality : automating the framework for governance reliabilityTomaž Podobnikar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: The discrepancy between perceived and actual data quality, shaped by stakeholders’ interpretations of technical specifications, poses significant challenges in governance, impacting decision-making and stakeholder trust. To address this, we introduce an automated data quality management (DQM) framework, implemented through the NRPvalid toolkit, as a standalone solution incorporating over 100 assessment tools. This framework strengthens data quality evaluation and stakeholder collaboration by systematically bridging subjective perceptions with objective quality metrics. Unlike traditional producer–user models, it accounts for complex, multi-stakeholder interactions to improve data governance. Applied to planned land use (PLU) data, the framework significantly reduces discrepancy, as quantified by error score metrics, and directly enhances building permit issuance by streamlining interactions among administrative units, municipalities, and investors. By evaluating, refining, and seamlessly integrating spatial data into the enterprise spatial information system, this scalable, automated solution supports constant data quality improvement. The DQM and its toolkit have been widely adopted, promoting transparent, reliable, and efficient geospatial data governance.
Ključne besede: perceived and actual data quality, data quality management, DQM, quality assurance/quality control, QA/QC, spatial data quality, data quality standards, data governance, planned land use, automation, uncertainty management, geospatial
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 294; Prenosov: 1
Celotno besedilo (9,08 MB) |
65. A framework for bridging perceived and actual quality through automation : strengthening data reliability and governanceTomaž Podobnikar, 2025, drugi sestavni deli Opis: Following spatial data capture, stakeholders often invest significant resources to meet technical specifications. This challenge arises largely from varying interpretations of established standards, resulting in data that fails to meet the requirements for ingestion into the enterprise geospatial ecosystem. A key issue lies in the discrepancy between perceived data quality – how stakeholders understand or interpret the performance of the data, which is aligned with technical specifications – and actual data quality, which reflects objective performance when properly measured. The proposed data quality management (DQM) framework addresses this discrepancy by focusing on key aspects of spatial data quality, with an automated program playing a central role in bridging this divide. The framework enhances stakeholder communication and significantly improves the reliability of data governance by providing a comprehensive evaluation of data quality. This evaluation with the outputs combining error presentation through statistics, georeferenced files, and visualization enables rapid interpretation and error resolution. When applied to planned land use (PLU) data, this solution improved efficiency, enhanced overall data quality, and ensured seamless integration into the enterprise Spatial information system. This resulted in a higher level of maturity in data quality management.
Ključne besede: quality assurance/quality control (QA/QC), continuous process improvement, spatial data quality, data steward, data governance, planned land use data, perceived vs. actual data quality, geospatial, data quality management (DQM), uncertainty management
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 344; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,66 MB) |
66. |
67. Exploring the potential of BCI in education : an experiment in musical trainingRaffaella Folgieri, Claudio Lucchiari, Sergej Gričar, Tea Baldigara, Marisa Gil, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: education, BCI, feedback, music
Objavljeno v ReVIS: 10.04.2025; Ogledov: 297; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
68. |
69. |
70. Pravni režim za prihod beguncev iz UkrajineRoman Kavčič, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Republika Slovenija se je v letu 2022 že tretjič v svoji zgodovini srečala z večjim begunskim valom, namreč 24. februarja 2022 je Rusija začela nepričakovano vojaško agresijo v Ukrajini. Svet EU je 4. marca 2022 soglasno sprejel izvedbeni sklep o uvedbi začasne zaščite zaradi množičnega prihoda oseb, ki bežijo iz Ukrajine zaradi vojne. Začasna zaščita je mehanizem za izredne razmere, ki se lahko uporabi v primeru množičnega prihoda oseb in katerega cilj je zagotoviti takojšnjo in kolektivno zaščito razseljenim osebam, ki se ne morejo vrniti v svojo državo izvora; njen cilj je ublažiti pritisk na nacionalne azilne sisteme in omogočiti razseljenim osebam, da uživajo usklajene pravice po vsej EU. 9. marca 2022 je bil s strani Vlade Republike Slovenije sprejet Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine in tako vzpostavil pravno podlago za sprejem beguncev iz Ukrajine na podlagi Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. S predstavitvijo posameznih pravnih podlag bomo ugotavljali, ali lahko begunec na podlagi sprejetih pravnih podlag dejansko uveljavlja vse pravice, ki so mu zagotovljene s sprejeto zakonodajo. Z metodo kompilacije bomo predstavili pravne podlage, ki urejajo status začasne zaščite v Republiki Sloveniji, s statistično metodo pa predstavili podatke o številu vloženih vlog za priznanje začasne zaščite ter času reševanja od vložitve vloge do izdane odločbe o priznanju začasne zaščite, številu pozitivno ugodenih, zavrženih in zavrnjenih vlog pri Upravni enoti Kranj ter nato z induktivno in deduktivno metodo oblikovali končno sklepanje iz posameznih primerov na splošno in obratno. Hitra uveljavitev instituta začasne zaščite in njegova pogostost uporabe v primerjavi z mednarodno zaščito ima lahko tudi pomanjkljivosti in nedoslednosti. Pomanjkljiva ureditev pravnih podlag se pokaže pri različnih dejanskih stanjih pri vodenju posameznih upravnih postopkov. Pri navedenem raziskovalnem vprašanju bomo pri analizi pravnih podlag vključili tudi njihovo implementacijo pri vodenju dejanskih upravnih postopkov. Na podlagi praktičnih ugotovitev pri vodenju postopkov bomo dejansko analizirali pravne podlage in njihove pomanjkljivosti. Z deskriptivno metodo bomo analizirali pravne podlage, ki urejajo sprejem beguncev iz Ukrajine, ter predstavili morebitne pomanjkljivosti, ki niso sistemsko urejene v zakonodaji. S sintetično metodo bomo predstavili sklepne ugotovitve.
Ključne besede: začasna zaščita, razseljene osebe, begunec, Ukrajina, vojaška agresija, mednarodna zaščita, subsidiarna zaščita
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2025; Ogledov: 332; Prenosov: 5
Celotno besedilo (268,21 KB) |
