Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Upoštevanje etike in integritete je ključno za uspešno delovanje podjetja. Ne gre zgolj za besede na papirju, temveč za dolžnost spoštovanja vseh smernic, ki so napisane. Posledice, do katerih privede njihovo nespoštovanje, se kažejo v finančnih kaznih podjetja, izgubi zaupanja s strani potrošnika in kazenski odgovornosti vseh vpletenih. Podjetje Volkswagen je eden izmed največjih proizvajalcev vozil na svetu, z več milijoni zaposlenih. Deluje v skladu z nacionalnimi zakonodajami kot tudi z lastnimi smernicami etike in integritete, za katere se pričakuje, da jim sledijo vsi zaposleni znotraj podjetja Volkswagen. Vzrok afere Dieselgate je iskati v želji po finančnih koristih in neupoštevanju pravil etike in integritete. V nasprotju s pričakovanji vodstva podjetja Volkswagen, ki je za nečednosti vedelo, so nepravilnosti razkrili tudi organi v Združenih državah Amerike. Zaradi pritiska ameriških oblasti kot tudi vse svetovne javnosti se je Volkswagen zlomil ter priznal goljufijo z odklopnimi napravami pri izpustih emisij v ozračje. V vodstvu so priznali poslovno goljufijo ter zavajanje potrošnikov, a s tem priznanjempodjetje ni rešilo vseh težav. V zadnjih letih so se zvrstili številni sodni postopki proti vodstvu podjetja, pojavile so setudi kolektivne tožbe po vsem svetu. Afera Dieselgate, ki je nastala zaradi neupoštevanja in nespoštovanja lastne etike in integritete, tako rezultira v največjem svetovnem škandalu v avtomobilski industriji v vsej svoji zgodovini.
Ključne besede: etika, integriteta, afera Dieselgate, poslovna goljufija, kazenska odgovornost, kolektivne tožbe
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 25; Prenosov: 2
Celotno besedilo (538,50 KB)

Opis: Uvod: Hipertenzija ali visok krvni tlak je bolezen in med drugim tudi dejavnik tveganja za številne bolezni. O hipertenziji govorimo, kadar krvni tlak presega 140/90 mmHg. Nenadzorovana hipertenzija povzroča možgansko kap, srčno popuščanje, ishemično bolezen srca, med drugimi tudi odpoved ledvic. Ker hipertenzija povzroča številne bolezni, je pomembno, da so ljudje o njej ozaveščeni. Namen našega diplomskega dela je ugotoviti, kakšna je seznanjenost ljudi o zvišanem krvnem tlaku. Metodologija: Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo uporabljali deskriptivno metodo in pregled domače in tuje literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo, podatke smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 144 ljudi, med anketiranci je bilo največ žensk. S pomočjo ankete smo pridobili podatke o seznanjenosti anketirancev glede hipertenzije in njenih posledic Rezultati: 91 % anketirancev pozna pojem hipertenzije, medtem ko manj kot 60 % anketirancev pozna posledice zvišanega krvnega tlaka. Prav tako smo ugotovili, da je 81 % anketirancev mnenja, da bi boljša informiranost pomagala pri nadzoru nad krvnim tlakom. 91 % anketiranih oseb je pripravljenih spremeniti življenjski slog za dobrobit zdravja. Diskusija: Ugotovili smo, da je seznanjenost o hipertenziji kar visoka, čeprav anketiranci ne poznajo vseh posledic hipertenzije. Večina anketirancev je svoje znanje ocenila kot dobro, vendar smo mnenja, da bi bilo treba ozaveščanje o hipertenziji še povečati, saj hipertenzija pogosto poteka brez simptomov, kar pomeni, da ljudje zanjo ne bi vedeli. Z večjo ozaveščenostjo bi preprečili posledice hipertenzije.
Ključne besede: hipertenzija, visok krvni tlak, posledice hipertenzije seznanjenost o hipertenziji, ozaveščenost o posledicah visokega krvnega tlaka
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 39; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,96 MB)

Opis: Uvod: Glavobol je ena najpogostejših zdravstvenih težav, s katerimi se srečujejo ljudje vseh starosti. Pogostost glavobola narašča z življenjskimi obremenitvami, stresom in drugimi dejavniki. Statistika kaže, da ženske pogosteje trpijo za glavoboli, ker se glavoboli pojavijo v obdobjih hormonskih nihanj, kot sta menstruacija in menopavza. Ozaveščenost o dejavnikih, ki prispevajo k nastanku glavobola, kot so stres, prehrana in pomanjkanje spanja, lahko pomaga pri preprečevanju in lajšanju le-tega. Pomembno vlogo pri obravnavi glavobolov imajo zdravstveni delavci, zlasti medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo za raziskovanje uporabili kvantitativno metodo. Oblikovali smo strukturiran vprašalnik, s katerim smo raziskali, kakšna je ozaveščenost prebivalcev o nujnih stanjih, povezanih z glavobolom. Podatke smo zbrali z naključnim vzorčenjem in jih analizirali s pomočjo programa SPSS. Anketa je bila izvedena preko spletnega orodja 1KA. Rezultati: V anketi je sodelovalo 122 ljudi, od tega je 53 ljudi poznalo samo en tip glavobola, zato prvo hipotezo, ki je temelji na podlagi, da ljudje poznajo vsaj 4 tipe glavobola, zavržemo. Tudi tretjo hipotezo zavržemo, saj je 51 anketirancev mnenja, da je premalo splošnih informacij o nujnih stanjih, povezanih z glavobolom. Drugo hipotezo pa potrdimo, saj kar 70 anketirancev pozna vsaj 5 simptomov, ki so značilni za nujno stanje, povezano z glavobolom. Zaključek: Zavedanje, da je glavobol pogosta težava, ki prizadene veliko ljudi, bi lahko spodbudilo strokovnjake na področju zdravstva k drugačnemu pristopu pri obravnavi te težave. Več splošnih informacij, kot so dejavniki tveganja, simptomi in priporočila za zdrav način življenja, bi lahko pripomoglo k zmanjšanju pogostosti glavobolov.
Ključne besede: glavobol, primarni glavobol, sekundarni glavobol, obravnava glavobola, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 31; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,16 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstveni delavci se povsod v svojem delovnem okolju srečujejo s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo. Zato je pomembno, da imajo zdravstveni delavci veliko strokovnega znanja, da pacienta lahko obravnavajo celostno. Obvladati pa morajo tudi veščine komuniciranja, da lahko predajajo informacije, ki so pomembne za pacienta in njihove bližnje, saj ustrezna komunikacija lahko vpliva na sam potek paliativne oskrbe. Metode: uporabili smo kvantitativno metodo dela. Izdelali smo anketni vprašalnik, sestavljen iz 19 vprašanj, ki smo ga razdelili med zdravstvene delavce. Anketa je bila izvedena v enem izmed socialno varstvenih zavodov v Sloveniji ter v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. V anketi je sodelovalo 100 zdravstvenih delavcev. Vprašalnike smo nato analizirali in rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: 88 % vseh anketiranih zdravstvenih delavcev se je pri svojem delu že srečalo s paliativno oskrbo. 83 % si jih želi, da bi se na svojem delovnem mestu dodatno izobraževali na temo paliativna oskrba. 43 % vseh anketiranih je odgovorilo, da ima o paliativni oskrbi zadovoljivo znanje. Razprava: Iz diplomskega dela je razvidno, da ima še vedno veliko zdravstvenih delavcev veliko ovir pri izvajanju in komuniciranju s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo, ter njihovimi svojci. Kot vzrok za to navajajo nezadostno znanje, zato si veliko zdravstvenih delavcev želi dodatna izobraževanja o paliativni oskrbi na delovnem mestu.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, zdravstveni delavec, medicinska sestra, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 64; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,19 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Presejalni programi, kot so kolonoskopija in mamografija, dokazano zmanjšujejo smrtnost zaradi raka. Javnozdravstvene kampanje, ki ozaveščajo o dejavnikih tveganja in pomenu preventive, imajo ključno vlogo pri spreminjanju vedenjskih vzorcev in povečanju sodelovanja v presejalnih programih. Cilji: Namen raziskave je oceniti učinkovitost preventivnih strategij in presejalnih programov ter vpliv javnozdravstvenih kampanj na ozaveščanje o raku. Teoretični cilj je analizirati učinek zdrave prehrane, telesne aktivnosti in učinkovitosti presejalnih programov, empirični pa pridobiti podatke o njihovem učinku in vplivu kampanj na vedenje glede tveganj za raka. Metoda: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in anketni vprašalnik z 18 vprašanji. Vzorec 100 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, starejših od 18 let, smo analizirali s pomočjo deskriptivne statistike v programih Microsoft Excel in IBM SPSS. Rezultati: Večina anketirancev je seznanjena z vplivom nezdravega življenjskega sloga na tveganje za raka. 52 % anketirancev redno sodeluje v presejalnih programih, 48 % pa navaja pomanjkanje informacij in časovne omejitve. Razprava: Hipoteza, da preventivni ukrepi, kot so opuščanje kajenja, zdrava prehrana in telesna aktivnost zmanjšujejo tveganje za razvoj raka, je potrjena. Hipoteza o več kot 80 % učinkovitosti presejalnih programov je zavrnjena. Javnozdravstvene kampanje dokazano povečujejo ozaveščenost, raziskava pa nakazuje potrebo po večjem osveščanju in izboljšanju dostopnosti programov.
Ključne besede: rak, preprečevanje raka, presejalni programi, dejavniki tveganja za raka
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2025; Ogledov: 51; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,79 MB)