Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

81 - 90 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
81.
Strateško načrtovanje razvoja podjetja na primeru družinskega podjetja Štempihar transport
Luka Štempihar, 2024, diplomsko delo

Opis: Raziskovalno področje diplomskega dela se navezuje na družinsko podjetje Štempihar d.o.o., katerega glavni storitvi sta transport in logistika. Cilj diplomskega dela je podati smiselne možnosti za nadaljnjo rast in razvoj podjetja. S predstavitvijo podjetja in povzetka finančnih izkazov smo orisali in analizirali trenutno stanje podjetja. Na podlagi kazalnikov poslovanja za leto 2022 smo potrdili, da ima podjetje vse možnosti za nadaljnjo rast. Na podlagi pogovora z direktorjem podjetja, trenutnih trendov in lastnih videnj smo v nadaljevanju podali smiselne možnosti za nadaljnji razvoj in rast. Ugotovitve smo podkrepili oz. ovrgli s SWOT analizo, t. i. modelom three horizons in predvidenimi kritičnimi tveganji.
Ključne besede: rast podjetja, razvoj podjetja, logistika, strategije, SWOT-analiza, diverzifikacija, vizija, model three horizons
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2024; Ogledov: 173; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

82.
¨Dark web¨ – Črni splet : diplomska naloga
Matej Mlakar, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava različne plasti interneta, ki se raztezajo od površinskega spleta do globokih in črnih omrežij. Večina uporabnikov se osredotoča na površinski splet, ki ga indeksirajo tradicionalni iskalniki, medtem ko črni splet ostaja skrit in nedostopen brez posebne programske opreme, konfiguracije ali pooblastila. Statistični podatki o črnem spletu razkrivajo več kot 2,5 milijona dnevnih aktivnih uporabnikov in približno 3000 skritih spletnih mest, kjer se vpletenost v nezakonite dejavnosti giblje okoli 60 %. Starostna struktura uporabnikov kaže, da je večina starih med 22 in 43 let, pri čemer se nameni uporabe črnega spleta razlikujejo glede na državo. Kljub prednostim, kot so anonimnost in varnost izmenjave podatkov, črni splet nosi breme številnih nelegalnih aktivnosti. Slabost izvira iz anonimnosti ponudnikov storitev, kar omogoča neovirano izvajanje kriminalnih dejanj. Nujnost razvoja učinkovitih nadzornih mehanizmov se kaže kot ključna za vzdrževanje varnega spletnega okolja brez ogrožanja temeljnih načel svobode na internetu.
Ključne besede: črni splet, prednosti, slabosti, razširjenost, uporaba
Objavljeno v ReVIS: 04.06.2024; Ogledov: 234; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

83.
84.
Svetovanje staršem otrok, ki jim pripada zaščita s palivizumabom proti respiratornemu sincicijskemu virusu
Jerneja Štinek, 2024, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Respiratorni sincicijski virus (RSV) je najpogostejši povzročitelj bolezni spodnjih dihal pri otrocih do prvega leta starosti, ki zahteva bolnišnično zdravljenje. Med najbolj ogrožene spadajo nedonošenčki, otroci s prirojenimi srčnimi napakami in otroci s kronično pljučno boleznijo. Ker učinkovitega zdravljenja ni, so najpomembnejši zaščitni ukrepi, med katere spadajo izolacija in umivanje rok ter možnost pasivne zaščite najbolj ogroženih otrok s palivizumabom, ki je na razpolago tudi v Sloveniji. Metoda: Uporabljena je bila kvalitativna tehnika zbiranja podatkov. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Intervjuvali smo starše otrok s t. i. ljubljanskega seznama, ki so med letoma 2017 in 2022 za svojega otroka zavrnili zaščito s palivizumabom. Rezultati: Analizirali smo 12 intervjujev (60 % vseh staršev, ki so zavrnili zaščito s palivizumabom). Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno, da tretjina intervjuvancev zavrača vsa cepljenja, drugi pa glede cepljenja oklevajo. Najpogostejši razlogi za zavrnitev zaščite s palivizumabom so bili nezaupanje v zdravilo, njegovo učinkovitost in stranske učinke, pomanjkanje informacij glede zdravila ter napačna ocena bolezni. Starši so v procesu zaščite s palivizumabom občutili strah, nelagodje, nemoč in občutek siljenja v poseg. Ugotovljeno je bilo, da so starši pri odločitvi glede odobritve pasivne zaščite za svojega otroka največkrat pogrešali podrobnejše informacije, predvsem pojasnila glede sestave in stranskih učinkov zdravila. Razprava: Čeprav sorazmerno malo staršev zavrne zaščito s palivizumabom za svojega otroka, bi se z ugotavljanjem vzrokov in posledično s pravimi ukrepi dalo izboljšati zaščito otrok pred hudim potekom okužbe z RSV. Največkrat bi starše glede zaščite prepričalo boljše sporazumevanje zdravstvenih delavcev in s tem boljše ter popolnejše informacije glede samega zdravila. Medijska izpostavljenost RSV in posledic bolezni, ki jo virus povzroča najmlajšim otrokom, bi staršem, ki oklevajo glede zaščite s palivizumabom, olajšala odločitev.
Ključne besede: respiratorni sincicijski virus, bronhiolitis, palivizumab, cepljenje, pasivna zaščita, oklevanje pri cepljenju, zavračanje cepljenja
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

85.
Stiske in težave staršev nedonošenčkov
Barbara Zotler, 2024, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: O prezgodnjem porodu govorimo, ko pride do poroda pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. Prezgodnji porod sodi med najpogostejše zaplete med nosečnostjo, posledice pa so pri nedonošenčkih odvisne od višine nosečnosti ob rojstvu. Prezgodnje rojstvo in hospitalizacija v enoti intenzivne terapije novorojenčkov pomenita za starše nepričakovan in stresen dogodek. Metoda: Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna metoda deskriptivnega raziskovanja. Uporabljena je bila tehnika anketiranja. V anketi je anonimno sodelovalo 432 staršev nedonošenčkov. Do ankete so dostopali prek skupin na družabnih omrežij. Rezultati: Analizirali smo 432 anket; 431 anket je bilo izpolnjenih v celoti, v eni anketi je manjkala trenutna starost nedonošenčka. Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno, da se je polovica anketiranih staršev udeležila programov zgodnje nosečnosti ali tečajev šole za starše. Glede na način poroda (vaginalni porod ali carski rez) ni bilo zaznati razlik v doživljanju starševstva. Je pa pri starših, ki imajo gestacijsko mlajše nedonošenčke, zaznati več depresije in stresa. Glede na spol prav tako ni razlika – moški in ženske so enako dovzetni za razvoj stresa in depresije. Ugotovitve tudi kažejo, da zdravstveno osebje starše dovolj opolnomoči, da samozavestno poskrbijo za svoje nedonošenčke. Prav tako imeti nedonošenčka ni bilo dokazano kot nekaj negativnega za pomen samega partnerstva. Ugotovljeno je bilo, da se je partnerski odnos po prezgodnjem porodu spremenil na bolje. Razprava: Kljub temu da imeti nedonošenčka lahko predstavlja za starše stres, se starše v bolnišnicah pri oskrbi dovolj opolnomoči, da izzive nedonošenosti sprejmejo in se znajo z njimi učinkovito spopadati.
Ključne besede: Stiske in težave, starši, nedonošenček, šola za starše, porodna izkušnja, porod, prezgodnji porod.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2024; Ogledov: 222; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

86.
ANATOMIJA RAMESKEGA SKLEPA IN POGOSTE POŠKODBE
Jasmina Adrović, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Ramenski sklep je najbolj gibljiv sklep v človeškem telesu. Zaradi nesorazmernosti sklepnih teles in številnih sklepnih ovojnic je tudi razmeroma nestabilen in zato dovzeten za poškodbe. Klinična diagnoza poškodb ramen temelji na anamnestičnih podatkih, kliničnem pregledu in radiološki obdelavi. Zdravljenje vključuje počitek in fizikalno terapijo, lokalno aplikacijo protivnetnih zdravil in/ali kirurško zdravljenje. Naloge medicinske sestre pri poškodbah ramen zajemajo predvsem dokumentiranje zdravstvene zgodovine in osredotočenost na fizične preglede. Strokovne ocene medicinskih sester so temelj za potrebno zdravljenje, vodenje primera in vrnitev pacienta v normalno življenje. Zdravstvena nega je osredotočena na preventivo, izobraževanje ter obvladovanje oziroma odpravljanje nevarnosti. Metode: Uporabljena je znanstvena metoda pregleda literature kvalitativnega značaja. Literaturo smo zbirali po bibliografskih bazah COBISS, CINAHL, PubMed in Google Scholar (Google učenjak). Analizirali smo 16 slovenskih in angleških virov iz obdobja 2013–2023. Rezultati: Namen raziskave je s pomočjo literature, objavljene v obdobju od 2013 do 2023, preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta s poškodbo (bolečino) ramenskega sklepa, pri čemer je obravnavana vloga diplomirane medicinske sestre pred in med operativnim posegom ter med rehabilitacijo. Ugotovljeno je bilo, so naloge zdravstvene nege pri poškodbah ramen ustrezna anamnestična obdelava, pregled in ukrepanje. Uspeh zdravstvene nege je v veliki meri odvisen od tega, kako dobro člani zdravstvenega tima sodelujejo med seboj in s pacienti. Razprava: Glavna naloga zdravstvenega tima je sposobnost reševanja pacientovega problema, ki je lahko medicinski, psihološki ali sociološki. Hitro in uspešno reševanje problema terja kompleksen, strokoven, kritičen in objektiven pristop. Tako pridobljene rešitve zagotavljajo, da tim živi in deluje v obliki, ki daje optimalne rezultate.
Ključne besede: rama, ramenski sklep, poškodbe ramen, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 171; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

87.
ANATOMIJA STEGNENICE, ZLOMI IN NJIHOVA OSKRBA
Majda Jakše, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zlomi stegnenice predstavljajo velik delež hospitalizacij med vsemi primeri travmatskih zlomov. Velika večina teh bolnikov je starejših od 50 let, večja je pogostnost v ženski po-pulaciji. Zlomi stegnenice so razvrščeni glede na mesto zloma. Pri sprejemu pacienta z zlomljenim kolkom v bolnišnici gre za nenačrtovan dogodek, ki predstavlja za pacienta hud telesni in duševni stres, kar se odraža v njegovem reagiranju na okolje. Metode: Uporabljena je znanstvena metoda pregleda literature kvalitativnega značaja. Za iskanje tuje literature so uporabljene podatkovne baze PubMed, CINAHL, spletni brskalnik Google (Google scho-lar), ter baze podatkov slovenskih knjižnic COBISS. Pridobljeno literaturo in članke smo iskali z dolo-čenimi kriteriji, ki so vključevali angleški in slovenski jezik, časovno omejitev objavljene in dostopne literature na obdobje desetih let in sicer od leta 2010 do leta 2023. Iskana literatura vključuje znan-stvene in strokovne članke objavljene v znanstvenih revijah, zbornikih in drugih publikacijah. V izbor literature smo vključili recenzirane članke, pri katerih je mogoč dostop do polnega obsega besedila. Rezultati: Namen teoretičnega dela je predstavitev anatomije kolčnega sklepa, vrste zlomov stegne-nice, dejavnikov tveganja, ciljev zdravljenja, posebnosti zdravstvene nege pacienta, aktivnosti zdrav-stvene nege pri opazovanju pooperativnih zapletov ter zdravstvena nega bolnika po operaciji stegne-nice. Namen raziskovalnega dela je s pomočjo pregleda literature, objavljene med leti 2010 in 2023 preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta ob zlomu stegnenice, pri čemer je analizirana zdravstvena nega pred, med in po operativnem posegu. Ugotovljeno je, da ima medicin-ska sestra pomembno vlogo v vseh fazah, od sprejema pacienta z zlomom stegnenice do končnega odpusta iz bolnišnice ter nadaljnje rehabilitacije. Razprava: Medicinska sestra je ob sprejemu pacienta soočena s številnimi izzivi. Medicinska sestra se z njimi sooča ves čas bivanja pacienta v bolnišnici. Ustrezna medicinska nega in pravilna rehabilita-cija, včasih tudi kompleksno rehabilitacijsko zdravljenje pomaga izboljšati funkcionalno stanje in hitre-je doseči stanje, ki omogoča približno enako kvaliteto življenja, kot jo je imel poškodovanec pred poškodbo. Uporaba kliničnih poti, katerih izdelava temelji na sprejetih smernicah zdravljenja, nam omogoča izvajanje vseh potrebnih aktivnosti za poškodovanca z zlomom kolka med hospitalizacijo, pa tudi kasneje, po odpustu v drugo ustanovo ali domov. Veliko odprtih vprašanj ostaja glede ustreznega zdravljenja zlomov stegnenice. Potrebe po nadaljnjih raziskavah in pristopu, ki temelji na dokazih, niko-li ne moremo preveč poudariti v prizadevanju, da bi nadgradili svoje znanje o tej temi in posledično izboljšali klinične rezultate.
Ključne besede: stegnenica, poškodba stegnenice, zdravljenje poškodbe stegnenice, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

88.
TEŽAVE V KOMUNIKACIJI S STAROSTNIKI V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Dejan Gajić, 2024, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: V Sloveniji populacija starejših od 65 let obsega 19 % vseh prebivalcev, delež starejših pa se stalno povečuje, kar se odraža tudi pri intervencijah v predbolnišnični NMP. Komunikacija s starejšimi odraslimi je zaradi upada kognitivnih sposobnosti in pogostega nevrološkega deficita otežena, pojavlja se več komunikacijskih ovir tako na strani pacienta kakor tudi na strani zdravstvenega delavca. Namen diplomske naloge je bil identificirati komunikacijske ovire v komunikaciji s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP ter prepoznati tehnike komunikacije, ki jih uporabljajo zaposleni v predbolnišnični NMP pri komunikaciji s starejšimi odraslimi. Ugotoviti smo želeli, kakšne so možnosti za izobraževanje s področja komunikacije s starejšimi odraslimi zaposlenimi v predbolnišnični NMP. Metode: V teoretičnem delu smo naredili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature, ki smo jo pridobili iz bibliografskih baz (CINAHL, PubMed, COBISS). Primarne podatke za empirični del smo pridobili s kvantitativnim deskriptivnim raziskovalnim pristopom s tehniko anketiranja. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 162 zdravstvenih delavcev v predbolnišnični NMP. Rezultati: Ker je pri starejših odraslih verbalna komunikacija ali njeno razumevanje okrnjeno, je potrebno, da zdravstveni delavci ustrezno uporabljajo neverbalno komunikacijo, kot so stisk roke, dotik, gibanje telesa, mimika obraza ali kretnje rok. Poleg tega uporabljajo še očesni stik, nasmeh, ohranjanje bližine, premikanje obrvi in prikimavanje ter aktivno poslušanje. Pri komunikaciji morajo zdravstveni delavci večkrat preveriti, ali je pacient ustrezno razumel sporočilo. Raziskava je pokazala, da anketiranci ugotavljajo, da jim različne oblike izobraževanj niso ponudile zadostnih znanj s področja komunikacije s starejšimi odraslimi, hkrati menijo, da sami razpolagajo z zadostnimi znanji s področja komunikacije s starejšimi odraslimi. Razprava: Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci v predbolnišnični NMP kot najpogostejše komunikacijske ovire prepoznavajo ovire na strani pacienta, redkeje pa so komunikacijske ovire na strani zdravstvenega delavca. Anketirani so med elementi verbalne komunikacije izpostavili predvsem jakost in razločnost govora pri naglušnih starejših odraslih ter udobno namestitev pacienta, odstranitev motečih dejavnikov in zagotovitev ustrezne svetlobe. Očesni stik je bil prepoznan kot pomembna tehnika neverbalne komunikacije. Anketirani se zavedajo tudi pomena pridobivanja znanj s področja komunikacije s starejšim odraslim v predbolnišnični NMP, a bi bilo zaradi pomanjkanja usposabljanj treba uvesti dodatna izobraževanja s področja komunikacije s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvo, elementi komunikacije, govor, izobraževanje.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

89.
90.
FOLNA KISLINA V PREHRANI NOSEČNIC
Barbara Heimbring, 2024, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Folna kislina je še posebej pomembna pred nosečnostjo in med njo, saj omogoča pravilen razvoj ploda. V obliki prehranskih dopolnil se priporoča vsem ženskam v rodni dobi. Najbolje bi bilo, če bi se z uživanjem prehranskega dopolnila začelo že 3 mesece pred zanositvijo. V primeru da nosečnica pred zanositvijo dodatkov ni jemala, naj poskrbi, da bo z jemanjem začela takoj, ko izve za nosečnost. Metode: Uporabili smo kvalitativni način raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Zbrane podatke smo analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode in jih interpretirali ter ugotovitve zapisali v razpravi in zaključku. Rezultati: Ugotovili smo, da večina intervjuvank ve, kakšen je pomen jemanja folne kisline, priporočen dnevni odmerek in posledice pomanjkanja le-te. Najpogostejši vir informacij so medicinske sestre, sledijo jim ginekologi. V perikoncepcijskem obdobju, kljub načrtovanju nosečnosti, premalo žensk dodaja folno kislino, zato je ključno pravočasno informiranje vseh žensk, predvsem v rodni dobi. Poleg tega večina intervjuvank namerava nadaljevati s prehranskim dopolnilom folne kisline skozi celotno nosečnost in potem še v času dojenja. Razprava: Ugotovitve raziskave prispevajo k razumevanju pomena folne kisline v nosečnosti. Predlagamo nadaljnje raziskave na področju folne kisline v prehrani nosečnic, saj bi tako lahko zmanjšali število prirojenih napak – okvar nevralne cevi, ki so posledice pomanjkanja tega vitamina. Priložnosti za nadaljnje raziskovalno delo vidimo v razširjenem in poglobljenem proučevanju razumevanja in uporabe folne kisline med nosečnicami kot prehranskega dopolnila.
Ključne besede: prehrana nosečnic, folna kislina, pomen folne kisline, okvare nevralne cevi
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 279; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 3.26 sek.
Na vrh