Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrska naloga predstavlja znanje, grožnje in tveganja ter obravnava področje upravljanja znanja in upravljanja tveganj. Po obravnavi posameznih področjih sledi združitev obeh področij s predstavitvijo ukrepov za zmanjševanje tveganj pri upravljanju znanja. Namen magistrske naloge je preučiti, kakšna tveganja obstajajo na področju upravljanja znanja in predstaviti ukrepe, s katerimi se ta tveganja odpravljajo. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo vprašalnikov identificirali tveganja v šestih različno velikih podjetjih in poskusili oceniti, s katerimi ukrepi bi uspeli tveganja zmanjšati.
Ključne besede: znanje, tveganje, obvladovanje tveganj, upravljanje znanja, zmanjševanje tveganj, izguba znanja
Objavljeno v ReVIS: 26.10.2018; Ogledov: 5191; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,61 MB)

Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija je v našem življenju vse bolj prisotna. Zasledimo jo pri vsakodnevnih opravilih in tudi na delovnih mestih. Življenje brez pametnega telefona si težko predstavljamo in dostop do interneta je potreben za skoraj vsako opravilo. Tehnologija se skozi čas spreminja in tem spremembam se moramo prilagoditi, prav tako se morajo prilagoditi podjetja oziroma v našem primeru tudi šole. Z uporabo računalnika se je spremenil način izvajanja dela, podatki so postali dostopnejši in odvisnost od tehnologije je vse večja. V raziskavi smo se osredotočili na eno izmed osnovnih šol in predstavili spremembo delovnih procesov zaradi informatizacije. Zaposleni so morali spremeniti način izvajanja dela, saj so za svoje delo pričeli uporabljati namenske računalniške programe. Raziskali smo, ali je bila sprememba med zaposlenimi sprejeta kot doprinos ali kot dodatno breme.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, šola, učeča se organizacija, izobraževanje, informatizacija, optimizacija delovnega procesa
Objavljeno v ReVIS: 26.10.2018; Ogledov: 5872; Prenosov: 192
Celotno besedilo (2,16 MB)

Opis: Technology transfer is a challenge. For every successful case of technology transfer, there are dozens and dozens of ideas that never make it out of the university lab or department. Yet, this is often not only due to reasons connected to the embryonic nature of inventure (being just too soon for industry to pick up) or being too basic; but often connected to the simple failure of matching the right people together. People involved in inventing and developing, those involved in “translating” the new idea into often incomprehensible “patent speak”, people involved in commercialization, those brave enough (or at least enough risk tolerant) to engage in spin-off creation, to people involved on the industry side, or those involved in designing new open access methods, all play a key role. Authors wish to address some of their concerns inside this Handbook. We begin with a simple question, which might be mind boggling for researchers: “Why bother with technology transfer?” Not only individual level benefits are pointed out, but also special emphasis is put on social or economic impacts. Then we try to guide the researchers through the technology transfer process, often offering real-life cases. Although Slovenia is still evolving its technology transfer system, authors firmly believe there are cases, that can teach us how to better the technology transfer results, either by being shining examples or simply failures, that can often teach us even more. We also provide boxes with relevant additional data on some specific interesting elements, including pointing out towards selected new IT solutions available, that can help deal with the intellectual property jungle. The note by Yuichi Harada also offers new ideas on valuable information universities can posses. A special section is dedicated to those thinking about start-ups. We end with some pragmatic suggestions for technology transfer staff. Authors hope that the Handbook might be of assistance to researchers that have interesting promising inventions, technology transfer practitioners, industry representatives interested in cooperating with faculty members or others that find this field exciting or of interest. We would also like to thank all those who participated in the making of this Handbook, especially also all three authors of initial notes, Takafumi Yamamoto, Yuichi Harada, Borut Likar and Mary Albertson. We re-print below also the original notes in English as well as the English translation of the note received in Slovenian.
Ključne besede: izumi, računalniški izumi, intelektualna lastnina, patenti, licence, start-up
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2018; Ogledov: 5569; Prenosov: 167
Celotno besedilo (5,81 MB)

Opis: Dandanes se čedalje več podjetij na trgu sooča z izzivi, ki zahtevajo strokovno, hitro in natančno delovanje. Takšen način poslovanja je povezan z uporabo naprednejše tehnologije. S to tematiko bo povezana diplomska naloga, v kateri nas zanima, katera programska orodja uporabljajo mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP) v Novomeški regiji. Praktično vsako podjetje danes uporablja določeno programsko opremo, ki je aktualna od samega začetka delovanja le-tega, določena podjetja pa so bila prisiljena v zamenjavo in nadgradnjo programske opreme. V diplomski nalogi smo opisali naslednje vrste programskih orodij: orodja za urejanje in oblikovanje besedila, orodja za urejanje in oblikovanje preglednic, orodja za obdelavo bitnih slik, orodja za obdelavo vektorskih slik, orodja za zaščito računalnika in datotek, orodja za stiskanje datotek, orodja za izdelavo varnostnih kopij datotek, orodja za digitalno komuniciranje med posamezniki ter prilagojena programska orodja, med katere spada SAP. Programska orodja imajo v primeru uporabe veliko vlogo, saj so v pomoč podjetjem pri izvajanju opravil. Prav tako podjetjem in zaposlenim v posameznem podjetju olajšajo delo in omogočajo, da je le to bolje organizirano, hitreje opravljeno in načrtovano ter da se delegirane naloge hitreje opravijo. Na koncu diplomske naloge smo prikazali naše analizirane rezultate in podprli ali ovrgli hipoteze.
Ključne besede: programska orodja, mikro podjetje, malo podjetje, veliko podjetje, novomeška regija, prilagojena programska orodja
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 3563; Prenosov: 151
Celotno besedilo (3,13 MB)

Opis: Informacijska tehnologija je napredovala na vseh področjih. Mobilni GIS zelo olajša uporabnikovo delo. Mobilna aplikacija vsebuje informacijske rešitve in vsebinske sklope, prilagajanje na trenutne razmere trga, veljavno zakonodajo, informacijske zmoţnosti in razpoloţljivost prostorskih evidenc. Soočili smo se s problemom, kako čim hitreje in enostavno vizualizirati prostorske podatke, ki so v našem primeru drevesa. Zato smo se v naši nalogi odločili predstaviti mobilno aplikacijo, ki olajšuje delo predvsem popisovalcem na terenu, saj pridobimo in obdelamo vse potrebne podatke, ki se neposredno shranijo v GIS bazo, kjer imajo takojšen vpogled tudi drugi uporabniki.
Ključne besede: Geografski informacijski sistem, prostorski podatki, Mobilni GIS, programsko orodje SDMS, vizualizacija prostorskih podatkov
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 5157; Prenosov: 148
Celotno besedilo (3,40 MB)