11. Otrokova pravica do zagovornikaNika Velikonja, 2023 Abstract: Otrokova pravica do zagovornika je ena izmed pravic, ki jo zagotavlja Konvencija o otrokovih pravicah. 12. člen Konvencije o otrokovih pravicah določa, da ima vsak otrok pravico izraziti svoje mnenje. To je med drugim naloga zagovornika, ki deluje kot glas otroka. Zagovorništvo otrok je relativno mlad institut s katerim se čedalje bolj zagotavlja varstvo otrokovih pravic. Normativna urejenost instituta je ključen element, ki zagotavlja učinkovitost uporabe instituta v praksi. Predstavljene so posebnosti in tehnike, ki se nanašajo izključno za uporabo instituta pri otrocih. Magistrsko delo obsega zgodovinski razvoj, varstvo otrokovih pravic in zagovorništva v Sloveniji in v svetu. Velik problem predstavlja varstvo otrok beguncev in vključenost otrok v oborožene spopade. Žal v svetu še vedno ne moremo preprečiti ukalupljenih vzorcev nasilja v družini, spolnih zlorab, prodaje otrok, otroške prostitucija in pornografije. Da bi se preprečila sekundarna viktimizacija otrok, stremimo k različnim oblikam varstva. V magistrskem delu je predstavljan koncept Barnahus oziroma Hiša za otroke, v sklopu katerega se izvaja forenzični intervju. Posebno poglavje je namenjeno primerjalno pravnem vidiku varstva otrokovih pravic v Republiki Sloveniji, Republiki Hrvaški, Republiki Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji in Kraljevini Švedski. Predstavljene so prednosti in pomanjkljivosti normativne urejenosti institutov varstva otrokovih pravic ter vrzeli in predloge za izboljšavo institutov v praksi. Z magistrskim delom bomo ugotovili v kolikšni meri so kršene otrokove pravice oziroma ali države dovolj dobro poskrbijo za varstvo otrok.
Keywords: zagovorništvo otrok, otroci, otrokove pravice, varstvo otrokovih pravic, primerjalno pravni vidik, zagovorništvo otrok v praksi
Published: 09.10.2023; Views: 118; Downloads: 13
 Fulltext (1,51 MB) |
12. Odškodninska odgovornost ob nastanku poškodbe pri športuNik Šabec, 2023 Abstract: Poškodbe so za šport in njegove udeležence nekaj povsem običajnega. Z njihovim nastankom posamezniku vedno nastane določena škoda, zaradi česar se v tovrstnih situacijah vselej postavi vprašanje, kdo oz. če kdo je za nastalo škodo odškodninsko odgovoren. Prav zaradi narave športa naj bi odškodninska odgovornost za poškodbe pri športu predstavljala bolj izjemo kot pravilo, saj bi bili v nasprotnem primeru posamezniki demotivirani za športno udejstvovanje, prav tako bi v tem primeru šport sam po sebi izgubil svoj smisel in atraktivnost. Vsak šport ima določene specifike, posamezniki pa lahko v športu sodelujejo v različnih vlogah, zaradi česar so lahko odškodninska razmerja za poškodbe pri športu različna. V osnovi jih je mogoče razdeliti na dve skupini primerov, in sicer na medsebojno odškodninsko odgovornost športnikov in na odškodninsko odgovornost organizatorjev športnih prireditev ter upravljalcev športne opreme. Velikokrat se zgodi, da poškodovani udeleženci športne aktivnosti tudi sami prispevajo k nastanku poškodbe z neupoštevanjem navodil organizatorja ali z neustrezno uporabo športne opreme ipd. Namen in cilj magistrskega dela sta zato podrobno preučiti ureditev odškodninske odgovornosti za poškodbe pri športu na nacionalni ravni in na enem mestu povzeti vse ključne aspekte oziroma elemente področja odškodninske odgovornosti za poškodbe pri športu, nato pa ugotovitve primerjati še na mednarodnem nivoju.
Keywords: odškodninska odgovornost, poškodba pri športu, protipravno ravnanje športnika, odgovornost organizatorja, soprispevek oškodovanca
Published: 09.10.2023; Views: 105; Downloads: 14
Fulltext (749,36 KB) |
13. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice glede posvojitev v istospolnih partnerstvihDomen Schulz, 2023 Abstract: V magistrskem delu bomo celostno obravnavali problematiko diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti pri posvojitvah pred ESČP. Ustvarili bomo prispevek, ki bo pripomogel k boljšemu razumevanju odločitev ESČP, njihove pomanjkljivosti ter sprememb mnenja sodišča na podlagi družbenega vpliva. Predstavili bomo, ne le, da je posvojitev istospolnih partnerjev družbeno sprejemljiva, vendar tudi, da je lahko moška in ženska vzgojna vloga nadomeščena. Z metodo opisovanja bomo obravnavali stanje in razvoj posvojitve v istospolnih partnerstvih pred ESČP. Z analitično metodo bomo delo razčlenili, predvsem pa bomo izpostavili in se osredotočil na sodno prakso ESČP. S primerjalno metodo bomo preučevali in primerjali pravne sisteme držav podpisnic EKČP ter njihov pristop do posvojitve istospolno usmerjenih. S sintetično metodo in metodo kompilacije bomo iz EKČP, sodne prakse ESČP ter drugih virov, izluščili vsebino, ki se nanaša na obravnavano tematiko. Z zgodovinsko metodo se bomo posvetili pregledu pravic istospolno usmerjenih do posvojitve po svetu in zgodovinskemu pregledu ureditve v Sloveniji. Namen magistrskega dela je prikazati, da se sodna praksa razvija hkrati z razvojem družbe. Cilj je, da prikažemo pomembnost otrokovega interesa in kako bi moral ta biti glavno vodilo pri odločanju o posvojitvah. Prikazano je bilo napredovanje v razmišljanju sodnikov, kljub temu pa se zazna zadržanost posameznih sodnikov, ki se oklepajo tradicionalnega razmišljanja. Analiza sodne prakse je pokazala, da ko gre za diskriminacijo, je posvojitev vendarle zajeta v 8. členu v povezavi s 14. členom. Skozi primere je zaznati pozitivno spremembo v razumevanju pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Rezultat raziskave je dejstvo, da ESČP uporablja evropski konsenz kot odločilni dejavnik za odločitev v primeru, kjer bi mu ta moral biti le v pomoč. Nedosledna uporaba konsenza prinaša spremenljivo sodno prakso. Analiza konsenza je instrument, preko katerega ESČP selektivno predstavlja resničnost, da doda težo svojemu moralnemu sklepanju. To je privedlo do tega, da je ESČP opustilo svojo vlogo zagovornika in zaščitnika človekovih pravic, zlasti ko gre za ranljive skupine. Rezultati bodo lahko služili kot popoln pregled primerov posvojitve istospolno usmerjenih pred ESČP. Primeri skupaj z družbenim okvirjem in analizo predstavljajo nazoren vpogled v spremembo družbene sprejemljivosti pravice do posvojitve istospolno usmerjenih skozi čas.
Keywords: ESČP, EKČP, posvojitev, istospolna usmerjenost, diskriminacija, družina, evropski konsenz, polje proste presoje
Published: 09.10.2023; Views: 96; Downloads: 12
Fulltext (1,18 MB) |
14. Barnahus – hiša za otrokeAleša Blažič, 2023 Abstract: Barnahus (v islandščini hiša za otroke) je vodilni model za otrokom prijazno, MDMI- obravnavo otrok – žrtev in prič nasilja. Spodbuja pristop na enem mestu, ki s pomočjo forenzičnih razgovorov omejuje število zaslišanj otrok in zmanjšuje tveganje za nastanek ponovne travmatizacije v (pred)kazenskih postopkih. Forenzični razgovori se avdiovizualno posnamejo in so uporabni na sodišču. V primeru nadaljnjega sodnega postopka otroku ni treba priti na sodišče. Forenzične razgovore izvajajo za to posebej usposobljeni izpraševalci. Domovina modela Barnahus je Islandija, od tam pa se je razširil v skandinavske države. Je vir navdiha številnim državam po svetu. Na podlagi komparativne metode je v magistrskem delu izvedena podrobna primerjava modela Barnahus v skandinavskih državah. Z analitično in interpretacijsko metodo so opredeljeni različni pravni viri – mednarodni, evropski in tudi nacionalni, ki urejajo področje Barnahus oz. področje varovanja pravic otrok. Leta 2015 je bil z namenom spodbujanja modela Barnahus po Evropi ustanovljen projekt PROMISE, v okviru katerega so bili izdelani tudi Evropski standardi kakovosti za model Barnahus. Ti predstavljajo zbirko medsektorskih načel in dejavnosti, temeljnih funkcij in institucionalnih ureditev, na podlagi katerih je omogočeno otrokom prijazno, efektivno in konsistentno ukrepanje. V Sloveniji je ideja za vzpostavitev Hiše za otroke, ki je sovpadla z Lanzarotsko konvencijo, nastala v okviru Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije. V ta namen je bil sprejet nov zakon – ZZOKPOHO. Tako je 27. maja 2022 na Zaloški cesti 59 svoja vrata prvič odprl javni zavod Hiša za otroke. Za potrebe magistrskega dela sta bila na podlagi kvalitativne metode izvedena sestanek in intervju v Hiši za otroke z direktorico Simono Mikec. Mikčeva je magistrskemu delu doprinesla dodatne aktualne informacije, ki jih dozdajšnja literatura še nima. V magistrskem delu so postavljene tri hipoteze, ki so bile potrjene.
Keywords: Hiša za otroke, Barnahus, ZZOKPOHO, otrokom prijazno okolje, forenzični razgovori, travmatizacija, zloraba otrok, pravice otrok, PROMISE
Published: 09.10.2023; Views: 102; Downloads: 9
Fulltext (1,98 MB) |
15. Otrok kot posredna žrtev nasilja v družiniEva Križaj, 2023 Abstract: Otrok se v okoliščinah družinskega nasilja znajde v vlogi posredne žrtve zaradi več različnih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na odrasle osebe. Težke življenjske situacije in stiske bodo pri odrasli osebi vzpodbudile nasilniško vedenje različnih intenzitet. Čeprav odrasla oseba v določeni življenjski situaciji ne bo namerno želela nasilnega ravnanja obračati proti otroku, bo otrok kot razumsko še nerazvita oseba (lahko) nasilno situacijo razumel drugače in se bo počutil ogroženega. Navedeno bo pri otroku glede na posamezne razvojne faze povzročilo nekatera vprašanja o njegovi lastni vrednosti in skladno s tem tudi hude posledice, ki jih bo utrpel v svojem razvoju. Slovenski zakonodajalec je zato otroka tudi za primere situacij, ki ga orišejo kot posredno žrtev družinskega nasilja, posebej zavaroval, in sicer je otrok oziroma njegov psihofizični razvoj varovan v 192. členu Kazenskega zakonika. Vzvode in vzroke nasilnega ravnanja staršev spoznamo preko različnih teorij, ki razložijo, kako se agresivno vedenje prenaša iz generacije v generacijo. Navedeno pojmujemo krog nasilja. Kazenskopravna izhodišča ne omogočajo vseh odgovorov na pestrost vprašanj, ki se ponujajo pri obravnavani tematiki. Ta presega kazenskopravni okvir in je zato za reševanje spornih vprašanj treba upoštevati tudi spoznanja psihološke, sociološke, družinske, medicinske, policijske in drugih strok. Ključnega pomena je, da se pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini uporabi sistemski pristop, ki pomeni usklajen odziv pristojnih institucij. Z nepravilnim odzivanjem na primarno viktimiziranost otroka bo otrok podoživljal travmatiziranost oziroma se bo ta še stopnjevala. Tako ravnanje opredelimo kot sekundarno viktimizacijo otroka. Preprečevanje slednje je temeljna naloga pristojnih organov, pri čemer je za uspešnost v praksi njihovo sodelovanje pričakovano, celo nujno.
Keywords: nasilje v družini, kaznivo dejanje, prekršek, nasilje nad otrokom, otrok kot posredna žrtev, otrok kot priča, odkrivanje in intervencija, sistemsko obravnavanje, preprečevanje sekundarne viktimizacije, ukrepi za varstvo koristi otroka
Published: 19.09.2023; Views: 157; Downloads: 29
Fulltext (1,13 MB) |
16. Pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnostiEva Robida, 2023 Abstract: Koncept trajnosti v vesolju se morda na prvi pogled zdi nenavaden. Navsezadnje se vesolje pogosto obravnava kot ogromen, prazen prostor brez življenja in naravnih virov. Vendar pa naše dejavnosti v vesolju, vključno z nameščanjem satelitov, vesoljskim turizmom in prihodnjimi načrti za morebitno kolonizacijo, predstavljajo potencialna tveganja za občutljivo ravnovesje tega zunajzemeljskega okolja. Koncept trajnostnega razvoja še nikoli ni bil izrecno razširjen na vesolje, po drugi strani pa vesolje nikoli ni bilo izključeno iz njegovega področja uporabe. V magistrskem delu je obravnavana pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti. Prikazan je zgodovinski razvoj vesoljske dobe in obstoječa pravna ureditev prava vesolja. Osrednje poglavje je namenjeno konceptu trajnosti ter njegovi razširitvi na vesoljske dejavnosti, pri čemer je podrobneje predstavljena obstoječa pravna ureditev trajnosti vesolja oziroma pomanjkanje le-te. Preučena je tudi povezava med Agendo 2030 za trajnostni razvoj in vesoljem. Delo analizira, kako se lahko cilji Agende 2030, kot so boj proti podnebnim spremembam, trajnostna industrija in vzdržno upravljanje z viri, uresničijo s pomočjo vesoljske tehnologije. Nazadnje je obravnavan tudi pravni in okoljevarstveni vidik vesoljskega turizma. Raziskuje se, kako je ta oblika vesoljske dejavnosti pravno (ne)urejena ter kakšni so okoljevarstveni vidiki, ki jih je treba upoštevati. Namen tega dela je osvetliti problem odsotnosti zavezujoče pravne ureditve trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti ter poudariti, da bi bilo sprejetje ustrezne zakonodaje bolj podobno naravnemu razvoju obstoječega pravnega sistema kot revolucionarni spremembi. Uvedba vrednot, ki jih nosi koncept trajnostnega razvoja, bi lahko bila rešitev za nekatere sistemske težave vesoljskega prava, zlasti njegovega dela, ki se nanaša na varstvo vesolja pred vesoljskimi odpadki.
Keywords: vesoljsko pravo, trajnostni razvoj, vesoljske dejavnosti, vesoljski odpadki, LTS smernice, Artemis Accords, Agenda 2030, vesoljski turizem
Published: 19.09.2023; Views: 151; Downloads: 20
Fulltext (1,48 MB) |
17. Analiza nakupnega in prodajnega procesa z nepremičninami v SlovenijiKaja Zupančič, 2023 Abstract: Nakup in prodaja nepremičnine predstavljata za posameznika velik zalogaj, tako finančni kot psihološki, saj sta navedena postopka navadno v povprečju v Sloveniji enkratni dejanji v življenju posameznika. Pri nakupu in prodaji nepremičnin se soočamo z vplivom trenutnih razmer na trgu in čustvi posameznika, kar prinaša velika tveganja tako za kupca kot prodajalca. Nepoznavanje postopkov lahko vodi v težave, ki imajo lahko nepopravljive posledice. Da bi se zaščitili v tem procesu, je ključno, da dobro razumemo postopke, pasti in zakonodajo, ki omejuje tveganja pri nakupu in prodaji nepremičnin. V naši raziskavi smo preučili, kako kupci in prodajalci obvladujejo postopke, izbiro strokovnjakov in celoten sistem nepremičnin, ter pregledali obstoječo zakonodajo, ki ureja promet z nepremičninami. Ugotovili smo, da je za uspešen postopek nakupa ali prodaje nepremičnine nujno poznavanje različnih zakonov, kar kaže na to, da večina potrošnikov nima potrebnega znanja za varen prenos lastninske pravice nepremičnin, kot smo ugotovili z anketiranjem. Presenetljivo je, da kljub pomanjkanju znanja o postopkih, vezanih na nepremičnine, večina potrošnikov ne poišče strokovne pomoči, kar najpogosteje pripisujejo visokim stroškom. V našem delu smo ugotovili, da je zakonodaja v Republiki Sloveniji ustrezna za zaščito kupcev in prodajalcev pri nakupu ali prodaji nepremičnine. Vendar je težava v tem, da je zakonodaja razdrobljena in kompleksna, kar povprečnemu udeležencu v postopkih otežuje njeno razumevanje. Glede na naše ugotovitve, ki kažejo na pomanjkljivo ozaveščenost o tveganjih v zvezi z nepremičninami, menimo, da bi moralo biti obvezno angažiranje strokovnjakov, kadar kupec ali prodajalec nima zadostnega znanja za samostojno izvedbo posla.
Keywords: nakup in prodaja nepremičnin, pasti, zakonodaja, strokovnjaki, pomoč, trg nepremičnin, izpeljava poslov
Published: 19.09.2023; Views: 140; Downloads: 14
Fulltext (960,77 KB) |
18. Vloga gradbenega dnevnika in popisa del v gradbeni pogodbiNina Podobnik, 2023 Abstract: Gradbena pogodba je zelo kompleksna pogodba, saj gre običajno za velike pogodbene vrednosti, izvajanje del poteka v daljšem časovnem obdobju, pri gradnji pa do nesporazumov in napak, ki se odkrijejo bodisi že med samo gradnjo bodisi šele po zaključku del. Na začetku zaključnega dela smo uporabili deskriptivno, analitično, komparativno in aksiološko metodo. Nato smo v empiričnem delu uporabili aksiološko in induktivno-deduktivno metodo, ključne ugotovitve pa strnili s sintetično metodo. Rezultat magistrskega dela je dognanje, kako pomembno vlogo imata popis del in gradbeni dnevnik v gradbeni pogodbi. Iz tega dognanja sledijo priporočila pogodbenim strankam, kakšne določbe naj gradbena pogodba vsebuje in na kaj naj bodo pri sklepanju gradbenih pogodb posebej pozorne, ter splošno opozorilo na stopnjo doslednosti pri vodenju evidenc. Cilj je s takšnimi priporočili in opozorili podati rešitve, ki bi lahko pripomogle k zmanjšanju števila sporov na tem področju. Ker magistrsko delo zajema tudi priporočila glede ravnanja, ki se navezujejo na ukrepe vlade in na Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19, prav tako pa v njem opozarjamo pogodbene stranke, na kaj je treba biti pozoren pri spremembi roka, ki bo posledica stanja, v katerem smo se znašli zaradi razglasitve epidemije in sprejetja številnih ukrepov, se bistveno razlikuje od dosedanjih raziskav. Dve bistveni ugotovitvi, do katerih pridemo sta, da vodenje gradbenega dnevnika predstavlja ključni dokaz v sporih, enako pa velja tudi za kvalitetno pripravljen popis del. Obe vrsti dokumentacije imata pomembno vlogo pri pogodbenem roku in ceni, na sam predmet pogodbe pa neposredno ne vplivata.
Keywords: bistvena sestavina, rok, cena, popis del, gradbeni dnevnik
Published: 19.09.2023; Views: 131; Downloads: 9
Fulltext (1,17 MB) |
19. Avtohtonost kot kriterij za status »narodne manjšine« in upravičenost do manjšinskih pravicArmend Čadraki, 2023 Abstract: Po katastrofalnih posledicah 2. svetovne vojne si je mednarodna skupnost postavila cilj zagotoviti mir in preprečiti, da bi se vsesplošna morija ponovila v prihodnosti. Velika teža je bila dana človekovim pravicam in v sklopu tega tudi pravicam narodnih manjšin. Po novem razmejevanju držav je namreč veliko skupin evropskega prebivalstva prešlo pod suverenost različnih držav. Tako je bilo pravo manjšin v prvi vrsti namenjeno ohranitvi novih državnih meja. To je poskušalo doseči tako, da je zagotavljalo minimalni katalog manjšinskih pravic, ki naj bi preprečeval konflikte med narodnimi manjšinami in večinskim prebivalstvom držav. Ta katalog minimalnih pravic je bil namenjen zaščiti zgodovinskih oziroma avtohtonih narodnih manjšin. Zaradi različnih pojavnih oblik manjšin in različnih interesov držav je bilo težko sprejemati kakršnekoli jasne, pravno zadovoljive definicije, ki bi jasno označevale subjekte oziroma nosilce teh pravic. Kljub vsemu pa je mednarodna skupnost prišla do neke splošne definicije, ki je bila vsaj na načelni ravni nekako najbolj sprejemljiva. Nemčija je podala predlog, da bi morale biti narodne manjšine opredeljene kot ločene in drugačne skupine prebivalstva, ki so jasno definirane in avtohtone. Pri tem je izrazito pomembna vpeljava elementa avtohtonosti. Za subjekte manjšinskih pravic je namreč ravno element avtohtonosti tisti, od katerega je v večini primerov odvisno njihovo uživanje manjšinskih pravic. V zadnjih letih so vse glasnejše tudi zahteve po priznanju novodobnih manjšin, nastajajo pa tudi nekatere drugačne ideje, ki nasprotujejo stari ureditvi mednarodnega normativnega sistema. Z deskriptivno, analitično in metodo kompilacije bomo poskušali razjasniti pojem narodna manjšina in manjšinske pravice, v tem kontekstu bomo nato poskušali pojasniti pojem avtohtonost, za kar bomo uporabili metodo deskripcije ter metodo komparacije. Na koncu bomo s pomočjo induktivno deduktivne in analitične metode poskušali priti do ugotovitve, ali je res element avtohtonosti tisti, ki je pri manjšinski problematiki najpomembnejši, oziroma ali so avtohtone manjšine upravičeno tiste, ki jim je za ohranjanje mednarodnega miru potrebno posvečati največjo pozornost. Ugotovitve bodo pripomogle k boljšemu razumevanju pomembnosti zaščite narodnih manjšin ne le z vidika človekovih pravic, ampak tudi z vidika ohranjanja mednarodnega miru. Poleg tega ugotovitve v tem delu odpirajo vprašanja o učinkovitosti mednarodnega prava, pri čemer nakazujejo smernice za njegov nadaljnji razvoj.
Keywords: narodne manjšine, avtohtonost, manjšinske pravice, tradicionalne manjšine, novodobne manjšine
Published: 29.08.2023; Views: 183; Downloads: 28
Fulltext (1,15 MB) |
20. Insolvenčna kriminalitetaNeja Intihar, 2023 Abstract: Bistvo insolvenčne kriminalitete je v urejanju materialnopravnih in procesnih razmerij, ki nastanejo, ko storilec protipravno ustvarja ali vzdržuje stanje svoje plačilne nesposobnosti ali drugega dolžnika. Je predmet posebnega obravnavanja v sklopu gospodarskih kaznivih dejanj. Gre za napad na del gospodarskega sistema, ki sicer omogoča uporabo pravil insolvenčnega prava, ko je stanje plačilne nesposobnosti nekrivdno ali nehoteno povzročeno. Začetek postopkov zaradi insolventnosti še ne predstavlja storjenega kaznivega dejanja, vendar pa vseeno vzbuja dvom v zanesljivost in pravičnost poslovanja gospodarskega subjekta. Tudi stečaj a priori še ne predstavlja avtomatične civilne in kazenske odgovornosti, čeprav velja za družbeno škodljiv pojav. Teorija uvršča stečajna kazniva dejanja med insolvenčna kazniva dejanja zaradi dobrin, ki jih varujejo. Gre za varovanje plačilne discipline ter poštenega in enakopravnega obravnavanja upnikov, plačilne sposobnosti in kapitalske ustreznosti. V magistrskem delu je v večini uporabljena deskriptivna metoda, s katero je opisana gospodarska kriminaliteta, gospodarsko kazensko pravo, insolventnost, likvidacija, prisilna poravnava, stečaj, insolvenčna kriminaliteta itd. V manjši meri je uporabljena tudi analitična metoda, predvsem v delu, kjer so primerjane novele Kazenskega zakonika. Metoda spraševanja je uporabljena v delu intervjuja z državnima tožilcema. V zaključku je uporabljena metoda sinteze. Namen magistrskega dela je bralcu predstaviti kombinacijo treh različnih pravnih področji v teoriji in praksi. Področje gospodarskega, insolvenčnega in kazenskega prava. Namen je dosežen s predstavitvijo problematike insolvenčne kriminalitete, ki je v praksi izredno težko dokazljiva in obenem tudi precej intelektualno zahtevna. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kako se insolvenčna kriminaliteta zazna v praksi in kakšni so njeni izvršitveni načini ter s kakšnimi težavami se pri tem soočajo organi pregona in preiskovanja. Naslednji cilj je ugotoviti pomen in posledice novele 226. člena KZ-1I in kako se ta razlikuje od prejšnjih ureditev v teoriji in praksi. Največji doprinos magistrskega dela je na področju obravnave novele KZ-1I. Gre za novo ureditev, ki še nima izoblikovane sodne prakse, zato bo magistrsko delo prispevalo k kritičnemu razmišljanju in oceni obstoječega znanja. Ugotovitve bodo lahko v pomoč teoretikom in strokovnemu kadru, ki imajo sedaj precej težko nalogo z oblikovanjem nove sodne prakse.
Keywords: insolventnost, gospodarska kriminaliteta, stečaj, lažni stečaj, oškodovanje upnikov, goljufija, nevestno poslovanje, 226. člen KZ-1I
Published: 29.08.2023; Views: 180; Downloads: 21
Fulltext (993,35 KB) |
