Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 1663
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Pogajanja v odnosu do ostalih sredstev mirnega reševanja sporov
Nina Podobnik, 2021

Opis: Skozi zgodovino so nerazrešena sporna vprašanja vedno vodila v konflikte. Do sporov in vojn v mednarodnem okolju prihaja še danes, kar negativno vpliva na mednarodno skupnost, zato je ključnega pomena, da se zagotovita varnost in mir, ki sta osnovni človekovi potrebi. Z razvojem mednarodnega prava se je pojavila težnja, naj se spori rešujejo miroljubno, ta težnja je prerasla v dolžnost, kar je vodilo do načela nedopustne uporabe sile ali groženj. V obvarovanju bodočih rodov pred vojnami in zagotavljanju prijateljskih odnosov med državami je bila leta 1945 ustanovljena Ustanovna listina Organizacije združenih narodov, ki v 33. členu določa, naj se spori razrešujejo z uporabo diplomatskih sredstev, med katera sodijo pogajanja, posredovanje, preiskava in sprava, ali pravnih sredstev arbitraže ter Meddržavnega sodišča. Reševanje ali preprečevanje sporov lahko poteka z uporabo posameznega sredstva, možna pa je tudi njihova kombinacija. Da bi obveza reševanja sporov z naštetimi sredstvi živela tudi v praksi, je dolžnost držav, da se sporazumno dogovorijo o tem, katero sredstvo bodo uporabile. Naloga obravnava pogajanja, ki so primarna in najpogosteje uporabljena dejavnost diplomacije, so široko uporabljeno sredstvo in sestavni del vseh drugih načinov reševanja sporov. Predstavljajo pa tudi izhodišče ali celo pogoj za uporabo drugih sredstev mirnega reševanja sporov. Namen naloge je podrobneje predstaviti pogajanja, saj se vlogi in pomenu pogajanj v zunanji politiki majhnih držav, kot je Slovenija, še vedno posveča premalo pozornosti
Ključne besede: mednarodni spor, mirno reševanje sporov, pogajanja, arbitraža, arbitražni sporazum
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

12.
Predstavitev nepremičnine kot investicijske priložnosti
Marcella Madon, 2021

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena investicijska priložnost, in sicer zemljišče s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem in plačanim komunalnih prispevkom, na katerem je možno graditi poslovno stavbo, česar v Ljubljani zelo primanjkuje in nepremičninski trg kar kliče po tovrstnih gradnjah. Investicijska priložnost je predstavljena v vseh pogledih, tako urbanistično kot ekonomsko, saj je vljučen izračun stroškov izgradnje in izračun donosa od najemnin. Velik del raziskovanja je namenjen ugotavljanju stanja na našem nepremičninskem trgu in potrebam nepremičninskega trga po takem projektu. Ugotovitve so, da trg nujno potrebuje take projekte, saj v Ljubljani izrazito primanjkuje novih sodobnih poslovnih prostorov. Drugi del raziskave je namenjen raziskovanju prednosti in slabosti investiranja v nepremičninske projekte. Na koncu je strnjena ugotovitev, da kljub nekaj krepkim slabostim še vedno prevladujejo prednosti in da investitor z investiranjem v ta projekt ne more narediti napake, saj je povpraševanje zagotovljeno. Predstavljen je tudi proces vrednotenja; lastnosti, ki bistveno vplivajo na rezultat, ter način, kako se izvede tržna primerjava in analiza trga. Predstavljene pa so tudi ključne faze projekta in vplivni udeleženci na projektu. Čeprav je povpraševanje po najemu pisarn v Ljubljani zagotovljeno, pa obstaja eno vprašanje, na katerega trenutno žal nihče ne zna odgovoriti, in sicer kaj nas v prihodnosti čaka zaradi trenutne Covid-19 krize in kakšne udarce bo na trgu pustila. Morda v povpraševanje na trgu ne bo krepko posegala, lahko pa ga bistveno ohromi
Ključne besede: investicija, nepremičnina, preračun stroškov, donos, analiza trga
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 115; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

13.
Pomembnost otrokovega mnenja pri odločanju o skrbništvu, kadar pride do razveze zakonske zveze
Ana-Marija Klemenčič, 2021

Opis: Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Iz različnih razlogov včasih zakonske zveze ni mogoče obdržati in tako tudi ne družine. V večini primerov se zakonca dogovorita glede skrbništva in vseh drugih vprašanj, vezanih na vzgojo in varovanje otrok. Včasih pa to ni mogoče, zato takrat posreduje sodišče, katerega glavna naloga je varovati koristi otroka. Pri tem sodišče upošteva mnenje centra za socialno delo, prav tako pa tudi mnenje otroka, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otroci se pogosto ne zavedajo, kako pomembne odločitve bodo sprejete zanje, zato je naloga javnega organa (sodišča) in zagovornika otrok, da poskrbi, da je otrok informiran in vključen v postopek. V tej nalogi bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, kolikšno težo ima mnenje otroka pri odločanju, in ali naj bi postala praksa vsakega otroka vprašati za mnenje. Poskušali bomo tudi ugotoviti, kolikšno odgovornost imajo klinični psihologi pri pridobivanju otrokovega mnenja
Ključne besede: otrokovo mnenje, družinski zakonik, korist otroka, center za socialno delo, zagovornik otrok
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 94; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (574,44 KB)

14.
Vloga Meddržavnega sodišča v Haagu pri reševanju ozemeljskih sporov med državami
Kristina Jamnik, 2021

Opis: Z ustanovitvijo OZN je bilo vzpostavljeno Meddrţavno sodišče kot eden izmed poglavitnih organov te takrat nove organizacije. Njegova glavna vloga je, da v skladu z mednarodnim pravom rešuje pravne spore med drţavami in podaja svetovalna mnenja. Vsekakor vloga Sodišča ni politično oroţje drţav, temveč gre za uporabo enega izmed številnih in dispozitivnih moţnosti mirnega reševanja mednarodnih sporov. V diplomski nalogi je bilo najprej pomembno z zgodovinskim razvojem razloţiti nastanek Meddrţavnega sodišča, njegovo organizacijo, sistematizacijo in pristojnosti. Na podlagi omenjenega smo lahko umestili ugled, ki ga uţiva Meddrţavno sodišče glede reševanja ozemeljskih sporov med drţavami. Z opisanim postopkom reševanja mednarodnih sporov pred Sodiščem pa smo opredelili, s čim vse Sodišče zagotavlja svoj ugled v mednarodnem prostoru, kako rešuje mednarodne spore. Konkretneje smo se posvetili reševanju ozemeljskih sporov, ki lahko nastanejo iz več razlogov, kot so okupacija, odcepitev ipd.; ti so lahko poglobljeni s političnimi ali pravnimi dejavniki, kot so geografski, zgodovinski ali drugi razlogi. Vse pogosteje so ozadja ozemeljskih sporov interesi drţav do potencialnih naravnih virov na določenem teritoriju ali pa kršitev ozemeljske celovitosti drţav. Izbira reševanja ozemeljskega spora pred Meddrţavnim sodiščem je dobra in premišljena izbira drţav, saj ima Sodišče vzpostavljeno dolgoletno sodno prakso, sam postopek zagotavlja nevtralnost, enakopravnost strank, kontradiktornost, proţnost pri dokazovanju. Meddrţavno sodišče izvaja ukrepe, ki so nujni za zavarovanje pravic drţav med postopkom, z izdajo sodbe pa je spor končan, kar zagotavlja stabilnost in omogoča vzpostavitev in vzdrţevanje mednarodnega miru in varnosti
Ključne besede: meddržavno sodišče v Haagu, spor, ozemeljski spor, mirno reševanje sporov, sodna praksa Meddržavnega sodišča
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 102; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1001,86 KB)

15.
Slovensko priznanje Palestine
Katja Grudnik, 2021

Opis: Z reševanjem bližnjevzhodne krize in posledično s priznanjem neodvisne palestinske države se mednarodna skupnost ukvarja že vse od leta 1947. Mednarodna skupnost je načeloma vprašanje palestinske in izraelske državnosti rešila že v resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov leta 1947 v ločitvenem načrtu. Le-tega pa palestinska stran skupaj z arabskimi zavezniki ni sprejela. Prišlo je do ustanovitve Izraela, Palestinci pa so v nadaljnjih desetletjih samo izgubljali ozemlje, ki je bilo predvideno za njihovo neodvisno državo že v ločitvenem načrtu. S formalnimi priznanji palestinske države so države pričele leta 1988 po razglastivi Palestine kot neodvisne države s strani PLO. Do današnjega dne je državo Palestino priznalo že 138 držav članic OZN. Glavni problem je Izrael, ki tega ni storil. Izpostaviti velja, da je Palestino priznalo le 8 držav iz Evropske unije. S problemom priznanja Palestine pa se je v zadnjih 20 letih ukvarjal tudi slovenski parlament oz. njegov odbor za zunanjo politiko. Obravnaval je več pobud za priznanje palestinske države, vendar do konkretnega priznanja še ni prišlo. Ob tem je bila ugotovljena tudi zakonska pomanjkljivost, saj v slovenski zakonodaji postopek za priznanje novih držav ni natančno urejen. V dosedanji parlamentarni praksi priznavanja novih držav je iniciativa bila vedno podana s strani izvršilne veje oblasti oz. vlade. V primeru pobud za priznanje Palestine pa so kot predlagatelji nastopali poslanci oz. poslanske skupine. Vlada RS zagovarja priznanje Palestine, vendar ob primernem času in koordinirano z ostalimi državami članicami EU ter na ustaljen način
Ključne besede: suverenost, priznanje države, Palestina, Izrael, neodvisnost
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 92; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

16.
Izvajanje Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in prikaz izvajanja uredbe v Občini Medvode
Katarina Blažič, 2021

Opis: Vlada Republike Slovenije je sprejela Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je začela veljati 1. 1. 2013. Lokalne skupnosti so morale v roku 15 mesecev od začetka veljavnosti uredbe svoje odloke, ki govorijo o gospodarskih javnih službah, uskladiti skladno z določili omenjene uredbe. Izvajalci gospodarskih javnih služb, komunalna podjetja so občanom s 1. 4. 2014 ali kasneje začela pošiljati položnice, kjer so storitve izračunane po novi metodologiji, ki je predpisana v omenjeni uredbi. Nove, višje cene, predvsem pa nove storitve, so med občani povzročile veliko nezadovoljstva. Nezadovoljni občani so se zaradi novega obračuna cen komunalnih storitev začeli pritoževati zaposlenim na občinski upravi, občinskim svetnikom in županu. V diplomskem delu na konkretnih primerih, s primerjalnimi izračuni prikazujem, ali je nezadovoljstvo občanov z novim načinom obračunavanja cen storitev gospodarskih javnih služb upravičeno, ter moč oziroma nemoč lokalnih skupnosti pri izvajanju nove uredbe. Na podlagi pobude Občine Medvode Svetu ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana je Svet ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana Ministrstvo za okolje in prostor ter Vlado Republike Slovenije pozval k spremembam Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Do spremembe Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja do danes ni prišlo
Ključne besede: cena storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, alternativno reševanje sporov, elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitve javne službe varstva okolja, storitev, poročanje, izvajanje
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 93; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

17.
Načelo nepristranskosti in nevtralnosti ter načelo enakopravnosti v mediaciji
Klaudia Šutej, 2019

Opis: Poleg sodnega postopka poznamo tudi druge možnosti za uspešno razrešitev spora. Mirno reševanje sporov pomeni razširitev možnosti dostopa do pravnega varstva in razbremenitev sodišč. Alternativne oblike reševanja sporov pomenijo mirni način reševanja sporov. Najbolj prepoznavna oblika je mediacija. Postopek mediacije se lažje prilagodi željam in potrebam strank, saj so procesna pravila mediacije prožnejša in jih je lažje individualno prilagajati. Mediacija poteka ob pomoči nevtralne in nepristranske osebe - mediatorja, ki nima moči sprejemanja zavezujočih odločitev. Stranke usmerja in vodi skozi mediacijski postopek k oblikovanju in na koncu k sprejetju sporazumne rešitve. Svoj dogovor lahko stranki zapišeta v obliki sporazuma, ki lahko postane zanju pravno zavezujoč. Mediacija si prizadeva za celovit pristop k razreševanju ne samo konkretnega spora, temveč celotnega spornega razmerja. Dolgoročni cilji, ki se z mediacijo zasledujejo so zmanjšanje potencialnih bodočih sporov in večje zadovoljstvo strank glede izida postopka. Za mediacijo so bistvena temeljna načela, ki so v pomoč tako strankam kot mediatorju. Kljub neformalnosti mediacijskega postopka, so zanj značilne določene faze. Pri tem se morajo spoštovati temeljna načela. Na določena temeljna načela s strani strank ni moč vplivati, zato jih je potrebno spoštovati do konca postopka. Med pomembna načela štejemo načelo prostovoljnosti, enakopravnosti, nepristranskosti mediatorja in zaupnosti. Načelo nepristranskosti in nevtralnosti pomeni, da mediator v mediacijskem postopku deluje nepristransko, nevtralno in neodvisno. Postopek mediacije se ne sme začeti niti nadaljevati v določenih primerih. To nastopi takrat, ko bi okoliščine, če bi bile prisotne, vplivale na mediatorjevo neodvisno in nepristransko delovanje. Te okoliščine mora strankam nemudoma razkriti. Dolžnost ga veže ves čas postopka. V kolikor se dvomi o delovanju mediatorja glede njegove nepristranskosti, imata stranki možnost za njegovo zamenjavo. Načelo enakopravnosti v mediaciji se povezuje z načelom nepristranskosti. To pomeni, da sta obe stranki s strani mediatorja deležni obravnave, ki mora biti enakopravna. Stranki morata imeti možnost skupno oblikovati postopek, prosto izjavljati svojo voljo in ponudbo ter prosto odločati o sklenitvi poravnave. Gre za ustavno načelo enakega varstva pravic. Če mediator ravnovesja moči med strankama ne more vzpostaviti ali ohraniti, mora umakniti soglasje
Ključne besede: spori, alternativno reševanje sporov, mediacija, mediator, načelo nepristranskosti in nevtralnosti mediatorja, načelo enakopravnosti strank v mediaciji.
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

18.
Preprodaja prepovedanih drog v okviru hudodelske združbe in odvzem premoženjskih koristi
Medina Radončič, 2020

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko odvzema premoženjskih koristi, ki so nastale zaradi preprodaje prepovedanih drog. Namen dela je analizirati ZOPNI in prikazati problematiko konkretno s posameznimi sodnimi primeri. Preprodaja prepovedanih drog je kaznivo dejanje, ki je najpogosteje izvedeno. Opisano je v členih 186 in 187 KZ-1. Gre za problematiko družbe, ki ne bo nikoli izkoreninjena, vzrok pa leži tudi v finančni koristi, saj gre za izjemno donosen posel. Pojavlja se vprašanje, kako preprečiti skritim vodjem hudodelskih združb skrivanje pred zakonom, saj ponavadi roka pravice do njih in njihovega premoženja ne seže. To pomembno vprašanje skuša urediti ZOPNI, ki si prizadeva v okviru finančne preiskave odvzeti premoženje nezakonitega izvora. Sam zakon pa je sprožil številne dileme in razhajanja v mnenju glede protiustavnosti določenih členov med pravno stroko. Magistrsko delo prikazuje tudi zanimivost, kaj se je zgodilo s premoženjem javnosti bolj znanim obrazom, ki so vodili večje hudodelske združbe. Ker pa želijo preprodajalci drog obiti zakon in še naprej služiti, prihaja do zlorab s prekurzorji oziroma predhodnimi sestavinami. Nadzor opravljajo policija, carina in Urad Republike Slovenija za kemikalije, ki skušajo preprečiti zlorabo predhodnih sestavin
Ključne besede: prepovedane droge, preprodaja, hudodelska združba, ZOPNI, odvzem premoženja
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1016,70 KB)

19.
Organizacija združenih narodov kot dejavnik miru in varnosti
Kelly Mencinger, 2020

Opis: Organizacija združenih narodov je organ, katere glavni namen je varovati mednarodni mir in varnost. Želja je skrbeti za kolektivno varnost vseh držav članic, ki so podpisnice Ustanovne listine OZN. Najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju miru in varnosti ima Varnostni svet, natančneje stalne članice, ki imajo poseben položaj, saj imajo države stalno članstvo ter pravico do veta. Nesoglasje ali nepripravljenost stalnih članic je posledica, da do odločitev ali posega mednarodne skupnosti ne pride, čeprav bi bil tak poseg nujen. Zaradi nesoglasja med stalnimi članicami je Generalna skupščina sprejela resolucijo Združeni za mir, ki določa, da ima Generalna skupščina možnost, da se sestane na nujnem posebnem zasedanju in priporoči kolektivne ukrepe. Namen resolucije je, da bi se v prihodnje izognili problemom, to je nasprotovanju med stalnimi članicami Varnostnega sveta. Generalna skupščina je večkrat obravnavala vprašanja in sprejemala resolucije, ki posredno priporočajo ravnanje Varnostnemu svetu. Iz tega lahko vidimo, da je Generalna skupščina pomemben organ, pristojen za varovanje mednarodnega miru. Države članice morajo spoštovati Ustanovno listino, v kateri je določeno, da je prepovedano uporabiti silo, hkrati pa pojasni, katere so pravno dopustne oblike uporabe sile. Država lahko izvaja oborožene ukrepe, vendar mora biti resolucija avtorizirana s strani Varnostnega sveta. Če do vojaških ukrepov pride brez avtorizacije, pa je naloga OZN, da vzpostavi mirovno operacijo, hkrati pa pozove stranke v sporu, naj prenehajo z ogrožajočimi nevarnostmi in naj spor poskušajo rešiti na miren način. Raziskovalne metode, ki smo jih uporabili v magistrskem delu, so analiza in interpretacija ter zgodovinsko-razvojna, primerjalna in opisna metoda
Ključne besede: varnostni svet, Generalna skupščina, mir, varnost, mirovna operacija
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (763,51 KB)

20.
Primerjava poravnalnih svetov in mediacije v lokalni skupnosti
Rebecca Kavčič, 2021

Opis: Različne življenjske izkušnje, načini dojemanja in karakterji ljudi so razlog, da se v času življenja nihče ne more izogniti konfliktom. Sprte stranke imajo na voljo sodno reševanje spora ali pa različne metode alternativnega reševanja sporov. V vsaki družbi se izoblikujejo drugačni izvensodni načini reševanja sporov, prilagojeni trenutnim družbenim razmeram, miselnosti in organiziranosti družbe. 1 Poravnalni sveti v krajevnih skupnostih so bili neke vrste predhodniki mediacije v lokalni skupnosti, saj je ta prevzela njihovo nalogo v današnjem svetu. Kasneje se je razširila mediacija. Pomen in vlogo krajevnih skupnosti so pri nas prevzele občine kot %temeljna lokalna samoupravna skupnost%. Mediacija v lokalni skupnosti omogoča, da lokalno prebivalstvo svoja nesoglasja rešuje na konstruktiven način in ohranja dobre medosebne odnose, kar je bistveno za uspešno (so)delovanje in razvoj lokalne skupnosti. Spodbuja tudi družabnost, saj s tem, ko odpira prostor interakciji in soočenju, omogoča oživljanje komunikacije med posamezniki in skupinami, ki sestavljajo lokalno skupnost.2 Pri obeh obravnavanih oblikah alternativnega reševanja sporov veliko oviro predstavlja slaba obveščenost ljudi o prednostih teh postopkov. S primerjavo in kritično oceno smo uspeli povezati razloge za dolgoročen neuspeh poravnalnih svetov s trenutnimi ovirami pri implementaciji mediacije v lokalno skupnost. Ugotovitve opozarjajo na to, da gre mediacija v lokalni skupnosti v veliki meri po poti, ki so jo tlakovali poravnalni sveti, zato bo potrebno, da bi se izognili ponovnemu neuspehu, za dolgoročen uspeh pri implementaciji in vpeljavi med lokalno prebivalstvo narediti korak naprej v smislu promocije, izobraževanja ljudi in zagotavljanja strokovnosti mediatorjev ter poskrbeti za pravno regulacijo bistvenih elementov
Ključne besede: poravnalni sveti, krajevna skupnost, mediacija v lokalni skupnosti, lokalna samouprava, spor
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 175; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh