1. Oblike izvajanja skupnega varstva in vzgoje : magistrsko deloSara Pangos, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava različne oblike izvajanja skupnega varstva in vzgoje otrok po razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti. S finalizacijo ločitve se bivšima zakoncema v prihajajočih letih postavljajo vprašanja, ki so logistične, finančne in čustvene narave. Po ločitvi je potrebno obravnavati posamezne medsebojno povezane dele življenja, kot so logistika (kdo kje živi), finance (kdo od staršev kaj plačuje in kako to počne) ter starševske skrbi (kdo od bivših zakoncev skrbi za otroke in kdaj to počne). Navedena vprašanja se razreši s sporazumom o prekinitvi zakonske zveze, a slednje v resničnem življenju za ločene zakonce največkrat ni lahka naloga. Namen magistrskega dela je predstaviti izvajanje skupnega starševstva kot inovativen koncept in optimalno rešitev v korist otroka, ki pride v poštev pri razvezanih zakoncih ali zunajzakonskih partnerjih z otroki. Pri takšnem konceptu se varstvo in vzgoja izvajata na način, da se ustvarja videz življenjske skupnosti staršev, ki se je ohranila, pri čemer je zaradi poglavitne vloge, ki jo ima načelo otrokove koristi, ustrezno, da naj bo takšen način primarna rešitev izvajanja varstva in vzgoje otrok v primeru ločitve staršev. Konsistentnost stikov z obema staršema omogoči zadovoljevanje največje otrokove koristi po ločitvi staršev, zato skupno varstvo in vzgoja ni več zgolj možnost v postopku odločanja o skrbništvu in stikih, temveč daje sodišče pri odločanju glede skrbi za otroke izvajanju skupnega varstva in vzgoje prednost. Ključni poudarek dela je analiza treh oblik skupnega varstva in vzgoje: oblika gnezda, kjer otrok ostaja v istem domu, starša pa se izmenjujeta; oblika nihala, pri kateri otrok prehaja med domovoma staršev v določenih intervalih; in rezidenčna oblika, kjer otrok večinoma prebiva pri enem od staršev, a drugi ohranja pomembno vlogo pri odločitvah. Raziskava temelji na pravni analizi, sodni praksi in empiričnih podatkih o vplivu različnih modelov na otrokovo psihosocialno dobrobit. Ugotovitve kažejo, da skupno varstvo in vzgoja pozitivno vplivata na otrokovo emocionalno stabilnost, socialni razvoj in akademske dosežke ter zmanjšujeta tveganje za vedenjske težave, anksioznost in depresijo. Delo ponuja tudi primerjalno analizo tujih ureditev in raziskuje pravne možnosti prilagajanja modelov v slovenskem pravnem sistemu. Ključne besede: skupno starševstvo, skupno varstvo in vzgoja, modeli skrbništva, načelo največje koristi otroka, razveza zakonske zveze, starševska skrb, otrokov psihosocialni razvoj, center za socialno delo Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 50; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,22 MB) |
2. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev v državni upravi: : izzivi in priložnosti novega plačnega sistemaPolona Štrumelj Žontar, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med pravicami in obveznostmi iz delovnih razmerij funkcionarjev ter javnih uslužbencev v državni upravi v luči novo sprejetega paketa plačne zakonodaje, katerega temelj je ZSTSPJS. Namen vsebine je podrobneje analizirati in primerjati pravni položaj obeh skupin zaposlenih, pri čemer je poudarek na prikazu ključnih razlik in podobnosti pri pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnih razmerij. Tematika kljub temu ni usmerjena izključno na plačni del reforme, saj se izvajanje v praksi šele začenja in je ocena njene uspešnosti še nekoliko preuranjena. So pa na področju delovnih razmerij funkcionarjev in javnih uslužbencev predstavljene ključne spremembe, ki jih prinaša implementacija novega plačnega sistema. V procesu iskanja podobnosti in razlik med funkcionarji in javnimi uslužbenci je bilo uporabljenih več metod raziskovanja. Metoda zgodovinske analize je uporabljena v delu, ki se nanaša na razvoj sistema javnih uslužbencev s poudarkom na razvoju Zakona o javnih uslužbencih ter ureditve položaja funkcionarjev v Republiki Sloveniji, s to metodo pa so tudi prikazane razlike med ZSTSPJS in ZSPJS, kjer je bila uporabljena tudi primerjalna metoda. Primerjalna metoda je prav tako uporabljena pri ugotavljanju podobnosti in razlik pri ureditvi pravic in obveznosti iz delovnega razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev v državni upravi. Z opisno metodo so predstavljene pravice in obveznosti iz delovnega razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev v državni upravi. Normativna metoda je uporabljena pri analizi nekaterih določb ZSTSPJS ter drugih področnih zakonskih in podzakonskih predpisih ter pri preučitvi vpliva teh pravnih norm na delovna razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev. Diplomsko delo z razširjeno analizo prispeva k boljšemu razumevanju pravnega položaja funkcionarjev in javnih uslužbencev ter omogoča vpogled v izzive in priložnosti, ki jih prinaša nova plačna zakonodaja. Ključne besede: funkcionar, javni uslužbenec, pravice in obveznosti, reforma, plača, primerjava Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 55; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,38 MB) |
3. Ureditev digitalnih platform in oglaševanje v kontekstu novega Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPOT-1) : magistrsko deloPia Koprivc, 2025, magistrsko delo Opis: V sodobni družbi so digitalne platforme postale ključni element poslovnega okolja – omogočajo inovativne poslovne modele in ustvarjajo gospodarsko vrednost, hkrati pa prinašajo nove izzive v smislu varstva potrošnikov in praks oglaševanja. S sprejetjem nove zakonodaje želi zakonodajalec okrepiti zaščito potrošnikov na digitalnih platformah, vključno z regulacijo oglaševanja. Pri pisanju sem si pomagala z deskriptivno metodo, primerjalno metodo, metodo kompilacije, pravno analizo oz. analitično metodo, metodo študije primerov, aksiološko metodo in deduktivno metodo. Namen magistrskega dela je celovito prikazati novo ureditev digitalnih platform, vključno z vidikom oglaševanja in zakonsko ureditev varstva potrošnikov po novem zakonu. Ugotovila sem, da novi Zakon o varstvu potrošnikov širi definicijo blaga na digitalne vsebine ter uvaja posebne zahteve za njihovo dobavo, kar povečuje zaščito potrošnikov in transparentnost v digitalnem prostoru. Akt o digitalnih storitvah bo v prihodnosti preoblikoval regulacijo digitalnih platform in oglaševanja, saj uvaja nove obveznosti glede varnosti in odgovornosti ter uporabnikom omogoča večji nadzor nad osebnimi podatki. Odločitve Sodišča EU v primerih Uber in Airbnb so prispevale k oblikovanju pravnega okvira za digitalne platforme, s čimer so okrepile regulacijo ekonomije delitve in izboljšale pravice potrošnikov, hkrati pa spodbudile poštene konkurenčne pogoje ter postavile temelje za prihodnje zakonodajne pobude v EU. Ugotovitve magistrskega dela poglabljajo razumevanje ureditev in zakonskih določb, ki se nanašajo na digitalne platforme in oglaševanje, kar je koristno tako za zakonodajalce kot tudi druge zainteresirane strani pri razvoju pravičnega in učinkovitega okvira za varstvo potrošnikov na digitalnih platformah. Ključne besede: varstvo potrošnikov, oglaševanje, digitalna platforma, digitalna storitev, Akt o digitalnih storitvah Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 52; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,03 MB) |
4. Darila med zakoncema : diplomsko deloGašper Beg, 2025, diplomsko delo Opis: S sklenitvijo zakonske zveze se dve osebi ena drugi zavežeta, da bosta svoje življenje preživeli v življenjski skupnosti. Tako se zakonska zveza naravno izteče s smrtjo enega izmed zakoncev, v sodobnem času pa zaradi široko zastavljenega koncepta nevzdržnosti življenjske skupnosti marsikdaj tudi z razvezo. Tako ob smrti kot tudi razvezi navadno pride do delitve premoženja zakoncev, vanj pa spadajo tudi darila, ki niso običajne manjše vrednosti. Darila med zakoncema v medsebojnem premoženjskem režimu, kot ga določa zakon, so del posebnega premoženja vsakega izmed zakoncev. Izjemo predstavljajo darila, ki so bila očitno podarjena obema zakoncema. Med novostmi, ki jih je prinesel sprejem Družinskega zakonika, je tudi možnost sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (ali tako imenovane predporočne pogodbe), v kateri lahko zakonca prosto (v razumnih okvirih veljavne zakonodaje) določita tudi sebi lasten premoženjski režim ter se posledično dogovorita tudi za specifično ureditev vštevanja daril v njuno premoženje. Na delitev oziroma vračanje daril v primeru dedovanja po umrlem zakoncu prav tako vpliva veljavna oporoka. Še posebej v primeru sklenjene pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerjih je v ospredje postavljena svobodna volja zakoncev glede sklepanja lastnih pravnih poslov, medtem ko so pri oporoki glede daril v veljavi običajne omejitve prostega razpolaganja, povezane z nujnimi dediči in njihovimi dednimi deleži. Pravna ureditev daril med zakoncema v Franciji je v veliki meri in še posebej po sprejetju slovenskega Družinskega zakonika podobna slovenski, le da je v določenih segmentih še bolj formalizirana. Temeljno prizadevanje obeh zakonodajalcev je zaščita interesov zakoncev in dedičev. Ključne besede: darila med zakoncema, posebno premoženje, premoženjski režim, razveza, dedovanje, pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij, oporoka Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 45; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,22 MB) |
5. Pravice in obveznosti posvojiteljev in posvojenih otrok v slovenskem pravu : magistrsko deloAna Tia Tratnik, 2025, magistrsko delo Opis: Posvojitev kot institut družinskega prava pomeni eno izmed oblik varstva otrok v slovenskem pravnem redu. Posvojeni otrok se s posvojitvijo v celoti integrira v družino posvojitelja, pri čemer se med njima vzpostavi razmerje, ki je iz pravnega vidika enako razmerju med staršem in otrokom. Zaradi pravnih posledic in narave razmerja posvojitve, posvojitelju in otroku pripadajo enake pravice in obveznosti kot staršem in otrokom. Med drugim pa je zaradi drugačnega dejanskega stanja mogoče sklepati, da posvojitelju in otroku pripadajo tudi dodatne pravice in obveznosti. Te so opredeljene v številnih nacionalnih in nadnacionalnih pravnih virih. Nacionalni pravni viri zajemajo URS, DZ in druge področne zakone, ki določajo pogoje ali ostale vidike posvojitev in obravnavajo pravice in obveznosti udeležencev v razmerju posvojitve. Najpomembnejši nadnacionalni vir pa predstavlja KOP. Določbe v omenjenih aktih sledijo načelu največje koristi otroka, ki mora biti vodilo za odločitve, vezane na otroka. Ustavno varstvo otrok je zagotovljeno v 56. členu URS, posebno varstvo pa se zagotavlja otrokom, za katere starši iz določenih razlogov ne skrbijo. Zaradi posebnega varstva otrok so njihove pravice bolj poudarjene, medtem ko so pri staršu in posvojitelju bolj poudarjene obveznosti zaradi izvrševanja starševske skrbi. Slovenski pravni red in tuje pravne ureditve celovito urejajo pravice in obveznosti posvojiteljev in otrok, pri čemer so si v nekaterih vidikih podobne, v drugih pa se bistveno razlikujejo. Ker je posvojitev redko pravno razmerje, je sodna praksa na tem področju omejena in zajema zgolj posamezne pravice in obveznosti (ali njihove vidike) posvojiteljev in otrok. Ključne besede: posvojitev, posvojitelj, otrok, pravice, obveznosti, družinsko pravo, slovensko pravo Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 61; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,62 MB) |
6. Uporaba umetne inteligence v sodstvu : magistrsko deloSaira Emrić, 2025, magistrsko delo Opis: Umetna inteligenca se širi na vse sfere našega življenja in tudi sodstvo pri tem ni izjema. Njena implementacija na tem občutljivem in kompleksnem področju predstavlja izziv, saj lahko nepravilna uporaba umetnointeligenčnih sistemov hitro privede do kršitev temeljnih človekovih pravic in vpliva na pravno varnost posameznikov. Zato je ključno, da se pri implementaciji umetne inteligence v sodstvu skrbno preučijo vsa morebitna tveganja in jih z ustreznimi pravnimi okviri čim bolj omejimo in nadzorujemo. Praktična uporaba umetne inteligence v sodstvu že zdaj razkriva tako izzive kot tudi številne priložnosti za učinkovitejše delovanje sodnega sistema. Nekatere države so umetni inteligenci bolj naklonjene in jo hitreje vključujejo v svoje sodne procese, medtem ko druge pristopajo k njeni uporabi bolj pazljivo in zadržano. Tudi v Sloveniji sodstvo postopoma uvaja tehnološke rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci. Pomemben vidik uporabe umetne inteligence v sodstvu predstavlja njen vpliv na vlogo sodnika in celoten proces sodniškega odločanja. Magistrsko delo celovito analizira različne možnosti implementacije umetne inteligence v sodnih postopkih ter preučuje rešitve, ki bi lahko prispevale k večji učinkovitosti in boljši dostopnosti sodstva. Ob tem pa izpostavlja zahtevo po zaščiti sodstva, zaposlenih in posameznikov pred morebitnimi tveganji, zlorabami in kršitvami njihovih pravic. Le skrbno zasnovan razvoj umetne inteligence v sodstvu lahko zagotovi ravnovesje med tehnološkim napredkom in varstvom človekovih pravic. Ključne besede: umetna inteligenca, sodstvo, visoko tvegani sistemi, neodvisnost, nepristranskost Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 163; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,18 MB) |
7. Sodišču pridružena mediacija z vidika uresničevanja načela enakega varstva pravic : doktorska disertacijaPeter Felicijan Zorko, 2025, doktorska disertacija Opis: Mediacija je postopek, v katerem tretja oseba pomaga dvema ali več strankam preprečiti, upravljati ali razrešiti njihov konflikt s tem, da jim pomaga pri doseganju vzajemno sprejemljivega dogovora.2 V kolikor se izvaja v okviru sodišč, jo imenujemo sodišču pridružena mediacija. Sodišču pridružena mediacija je v slovenskem pravnem sistemu relativno mlad procesni institut. Je s strani sodišča spodbujena, podprta in usmerjena mediacija.3 V slovenski pravni sistem je bila normativno uvrščena leta 2010 in je doslej prinesla veliko koristnega celotnemu sodnemu sistemu. Kljub začetni uspešnosti pa so se začele v teoriji in praksi na več področjih pojavljati kritike, ki izpostavljajo pomanjkljivosti njene zakonske ureditve in posledično njenega izvajanja v praksi. Problemi, s katerimi se bo ukvarjala disertacija, kažejo, da v praksi stranke posredno ali neposredno pri izvajanju sodišču pridružene mediacije niso obravnave enako, da se zakonodaja v določenih delih v praksi sploh ne izvaja in da država postopkov alternativnega reševanja sporov ne spodbuja v zadostni meri, kljub temu, da je k temu formalno zavezana. Posledično lahko pri dostopu do sodišču pridružene mediacije prihaja do kršitev ustavnih pravic strank. Cilj, ki ga bomo zasledovali, je čim večje število ponujenih mediacij s strani sodišč; čim nižja stopnja zavrnitev s strani strank; čim večje število uspešno izvedenih mediacij in znižanje vpliva subjektivnih dejavnikov pravnih akterjev, ki imajo na stranke in njihovo udeležbo v mediaciji nemalokrat ključni vpliv. Pri tem bomo zasledovali načelo primarnosti mirnega reševanja sporov in skušali dvigniti splošni nivo kulture reševanja sporov. V slovenskem prostoru je bila mediacija teoretično obravnavana že s številnih strokovnih vidikov (pravnega, psihološkega itd.). Predmetna disertacija bo civilno procesno ureditev sodišču pridružene mediacije ocenjevala z ustavnopravnega vidika in tako njeno zakonodajno umestitev kot praktično izvajanje preverjala skozi prizmo temeljnih ustavnih načel, predvsem načela enakosti pred zakonom oziroma iz njega izvirajočega načela enakega varstva pravic. Ocenjujemo, da so ustavna načela najvišji standard, skozi katerega se presoja pozitivna zakonodaja in njeno izvajanje v praksi. Pričujoče delo je nastalo kot analiza in sinteza 15-letnih (na nekaterih sodiščih pa tudi 20-letnih) izkušenj praktičnega izvajanja sodišču pridružene mediacije v slovenskem pravosodju. Ključne besede: mediacija, sodna mediacija, sodišču pridružena mediacija, sodno reševanje sporov, obvezna mediacija, informativni naroki o mediaciji, napotitev na mediacijo, ustavna načela s poudarkom na načelu enakega varstva pravic in pravici do sodnega varstva Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 119; Prenosov: 4
Celotno besedilo (9,36 MB) |
8. Pripravljenost stanovalcev na prilagoditev bivalnega okolja konceptu zadostnosti : magistrsko deloNataša Grum, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Pripravljenost stanovalcev na prilagoditev bivalnega okolja konceptu zadostnosti preučuje trajnostne bivalne prakse in pripravljenost prebivalcev Slovenije na prilagoditev svojih bivalnih prostorov v skladu s konceptom zadostnosti. Ta koncept temelji na prostovoljnih spremembah življenjskega sloga, ki zmanjšujejo porabo virov in okoljski odtis, hkrati pa zagotavljajo ustrezno kakovost življenja znotraj omejitev planeta. V delu so opredeljeni ključni izzivi 21. stoletja, vključno s podnebnimi spremembami, naraščajočo urbanizacijo, staranjem prebivalstva in rastočimi emisijami toplogrednih plinov. Predstavljeni so alternativni pristopi v stanovanjski politiki in prakse, kot so mini hiške, mikro stanovanja, skupnostno sobivanje, samooskrbne ekološke vasi ter pozitivne energetske soseske. Ti modeli naslavljajo pereče težave, kot so naraščajoče povpraševanje po stanovanjskih površinah, pritiski na naravne vire in potreba po zmanjšanju emisij. Empirični del raziskave temelji na kvantitativni metodi anketnega vprašalnika, s katerim smo želeli ugotoviti stopnjo ozaveščenosti prebivalcev o trajnostnih oblikah bivanja, pripravljenost na zmanjšanje bivalne površine ter prilagoditev življenjskega sloga in motivacijske dejavnike in ovire za sprejetje koncepta zadostnosti. Raziskava ugotavlja, da so anketiranci zmerno ozaveščeni o trajnostnih praksah, vendar nizko motivirani za spremembe v smeri zmanjšanja svojih bivalnih površin. Ovire vključujejo predvsem ustaljene navade, navezanost na lastništvo nepremičnin ter pomanjkanje finančnih spodbud. Delo zaključujemo z oblikovanjem priporočil za izboljšanje trajnostne stanovanjske politike, vključno s povečanim ozaveščanjem, finančnimi spodbudami in promocijo novih trajnostnih bivalnih modelov. Predstavlja temelj za prihodnje raziskave in strategije, namenjene zmanjšanju okoljskega odtisa stanovanjskega sektorja ter doseganju podnebnih ciljev. Ključne besede: koncept zadostnosti, življenjski slog, okoljski odtis, podnebne spremembe, demografske spremembe, mini hiške, mikro stanovanja, sobivanje, samooskrbne ekološke vasi, pozitivne energetske soseske Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 157; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,72 MB) |
9. Pravo varstva potrošnikov pri spletnem nakupovanju : magistrsko deloMihael Žgajnar, 2025, magistrsko delo Opis: Spletno nakupovanje je prineslo številne koristi, a hkrati tudi kompleksne izzive v zvezi z varstvom potrošnikov. Spletni nakupi so v svojem bistvu pogodbe, sklenjene na daljavo, ki jih ureja že klasično pravo varstva potrošnikov. Z razvojem novih načinov in oblik spletnega nakupovanja pa se je tudi samo spletno nakupovanje razvilo do te mere, da zahteva dodatno, posebno obravnavo, obenem pa tudi širšo navezavo na pravna področja, ki sicer niso tako značilno vpeta v pravo varstva potrošnikov, a postajajo bistvenega pomena za potrošnike v digitalnem svetu, to je predvsem varstvo osebnih podatkov. Namen raziskave je analizirati, kako se klasična načela varstva potrošnikov prenašajo na nakupovanje v digitalnem okolju ter kakšni so izzivi in priložnosti za izboljšanje varstva potrošnikov v tem kontekstu. Skozi teoretično analizo in empirične primere delo prispeva k boljšemu razumevanju tega kompleksnega problema – od tradicionalnega teoretičnega okvira prava varstva potrošnikov v Sloveniji in Evropski uniji do posameznih vidikov tveganja za potrošnika na področju spletnega nakupovanja. Magistrsko delo izpostavlja pravico do odstopa od pogodbe, uveljavljanje stvarnih napak, garancijo ter stroške, ki v teh primerih lahko bremenijo potrošnika, reševanje sporov, informiranost potrošnikov in nepoštene poslovne prakse. Obravnava tudi varstvo potrošnikovih osebnih podatkov in nevarnosti spletnih transakcij. Nazadnje razišče najnovejše razvojne trende na področju spletnega nakupovanja in tehnologije, ki bi utegnile v bližnji prihodnosti pomembneje vplivati na digitalno okolje, predvsem razvoj umetne inteligence in interneta stvari, pri čemer se izkaže, da je Evropska unija gonilna sila pri razvoju novega prava varstva potrošnikov v Evropi. Delo na razumljiv način ponudi oris potrošniškega prava v digitalnem svetu kot posebni sferi, ki se je oblikovala znotraj tradicionalnega potrošniškega prava. S tem spodbuja nadaljnjo strokovno razpravo in zavedanje, da bomo morali pri razvijanju novih rešitev začeti izhajati primarno iz digitalnega sveta in ne zgolj iskati analognih rešitev, ki že delujejo v fizičnem svetu. Prav tako tudi laični javnosti ponudi celovit pregled tematike in nek Ključne besede: spletno nakupovanje, potrošniško pravo, digitalni svet, umetna inteligenca, internet stvari, osebni podatki, nepoštena poslovna praksa, reševanje sporov Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 121; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,80 MB) |
10. Analiza tehnik elektronskega javnega naročanja za spodbujanje konkurenčnosti : magistrsko deloMiha Primec, 2025, magistrsko delo Opis: Elektronsko javno naročanje je bilo s sprejemom pete generacije direktiv EU na področju javnega naročanja zasnovano kot eden ključnih mehanizmov, ki omogoča večjo transparentnost in enakopravnost med ponudniki (gospodarskimi subjekti), kar posledično spodbuja konkurenčnost in izboljšuje kakovost storitev ter znižuje stroške javnih naročnikov. Dosledno spoštovanje temeljnih načel javnonaročniške zakonodaje, kot so načelo gospodarnosti, učinkovitosti, transparentnosti in zagotavljanja konkurenčnosti, preprečuje morebitne zlorabe sistema in zagotavlja potrebno pravičnost v postopkih javnega naročanja. Magistrsko delo se osredotoča na obravnavo tehnik javnega naročanja zlasti na okvirne sporazume in dinamični nabavni sistem z vidika načela zagotavljanja konkurence med ponudniki. V magistrskem delu je analiziran zakonodajni okvir, ki ureja elektronske tehnike javnega naročanja ter analizo uporabe le-teh v praksi. Osrednji del magistrskega dela je prikaz razmejitve med različnimi tehnikami elektronskega javnega naročanja in analiza vpliva uporabe teh tehnik na konkurenčnost. Slednje je ključno za doseganje najboljših rezultatov v javnem naročanju in za zagotavljanje, da so javna sredstva porabljena učinkovito in gospodarno. V okviru preveritve raziskovalnih vprašanj in odgovorov so uporabljene zlasti naslednje znanstvenoraziskovalne metode: deskriptivna metoda, metoda kompilacije, metoda komparacije kot tudi metoda analize in sinteze. Elektronsko javno naročanje prispeva k večji konkurenčnosti med ponudniki v postopkih javnega naročanja. Z raziskavo je bilo tudi ugotovljeno, da je dinamični nabavni sistem zaradi svoje fleksibilnosti in možnosti sprotnega vključevanja novih ponudnikov bolj učinkovit pri spodbujanju konkurenčnosti kot tradicionalni okvirni sporazumi. Okvirni sporazumi predstavljajo učinkovito orodje za vzpostavljanje dolgoročnih poslovnih odnosov med naročniki in ponudniki, vendar se pojavlja omejevanje konkurence zlasti zaradi nemožnosti vključevanja novih ponudnikov v času trajanja okvirnih sporazumov. Nasprotno, dinamični nabavni sistemi omogočajo vključevanje novih ponudnikov v postopek ves čas trajanja dinamičnega nabavnega sistema, kar povečuje možnosti za pridobitev konkurenčnih ponudb in prilagodljivost na trgu. Ključne besede: naročnik, elektronsko javno naročanje, javno naročilo, ponudnik, konkurenčnost, okvirni sporazumi, dinamični nabavni sistem Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 135; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,52 MB) |