91. Analiza in medsebojna primerjava nepremičninskih trgov po posameznih občinahMarko Hribar, 2020 Opis: V magistrskem delu smo analizirali in medsebojno primerjali nepremičninske trge po posameznih občinah, kjer smo se osredotočili na stanovanja, stanovanjske hiše in stavbna zemljišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili ključne značilnosti nepremičnin in trga nepremičnin. Navedli in predstavili smo tudi pomembne nepremičninske evidence, aplikacijo Trgoskop, s pomočjo katere smo izvedli raziskavo, dejavnike odločanja, ki so ključni pri nakupu nepremičnin, in občine, ki so bile zajete v našo raziskavo. Dotaknili smo se tudi problema etažne lastnine in gradbene zakonodaje, pri kateri smo potrdili, da njena vzpostavitev še ne pomeni popolne pravne varnosti. V raziskavi smo obravnavali vzorec, v katerega smo vključili 13 slovenskih občin, ki so geografsko razporejene po celotnem ozemlju Slovenije. V empiričnem delu raziskave smo uporabili statistično in analitično metodo, s pomočjo katerih smo podatke obdelali in jih medsebojno primerjali. Predlagali smo tudi ukrepe, ki bi lahko vplivali na večjo homogenost trga. Potrdili smo, da se nepremičninski trgi med posameznimi občinami zelo razlikujejo. Cene nikakor niso povezane z aktivnostjo posameznega trga in tudi ne s povprečnimi bruto plačami v posamezni občini. Dokazali smo tudi, da cene ne padajo z oddaljenostjo od občinskega središča. Spoznanja, do katerih smo prišli, bodo v pomoč predvsem širši javnosti, ki se želi bolje informirati o dogajanju na nepremičninskem trgu.
Ključne besede: nepremičnina, nepremičninski trg, občina, cena, etažna lastnina
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 284; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (2,20 MB) |
92. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov znotraj gospodarske družbeBarbara Hercigonja Milošević, 2020 Opis: Magistrsko delo zajema ureditev področja varstva osebnih podatkov po sprejeti Splošni uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; Uredba), z naslovom %Pooblaščena oseba za varstvo podatkov znotraj gospodarske družbe%. Uredba je nadnacionalni pravni akt in vpliva na domače pravo, zato je že v pripravi novela Zakona o varstvu podatkov (ZVOP-2). Uredbe so pravni akti, ki so neposredno zavezujoče v državah članicah Evropske unije. Uredba se je začela uporabljati 25. 5. 2018 v javnih ustanovah in podjetjih, ki so obdelovalci oziroma upravljalci osebnih podatkov. Prav tako pa se dotika tudi podjetij, ki so in bodo ustanovljena z namenom, da bodo kot posamezniki ali timi, pooblaščeni za varstvo podatkov znotraj drugih gospodarskih družb, saj je tu mogoče najti trend iskanja zaslužka.Pravica do varstva osebnih podatkov je v dobi zelo razvite medijske tehnologije in vdorov v osebna življenja zelo pomembna. Osebne podatke dajemo na vpogled drugim tako zavedno kot morda tudi nezavedno skoraj vsak dan. V delu so predstavljeni razlogi za nastanek Uredbe, nadnacionalna ureditev ter primerjalno pravna ureditev, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, novosti, ki jih prinaša Uredba, implementacija, noveliran ZVOP-2 ter spremembe, ki jih prinaša tako za državni proračun, podjetja kot tudi za posameznike.
Ključne besede: GDPR, Splošna uredba (EU) 2016/679, ZVOP-2, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, osebni podatki, gospodarske družbe
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 296; Prenosov: 20
Celotno besedilo (886,01 KB) |
93. Evropska izvršba in čezmejna zamrznitev bančnih računovKatja Habjan, 2020 Opis: Na začetku magistrskega dela sta z namenom lažjega razumevanja nadaljnje vsebine predstavljena instituta izvršbe in evropske izvršbe s pravno podlago, ki zajema to področje. Prav tako so nepogrešljiva za razumevanje tudi načela, ki so opredeljena na začetku magistrskega dela. Sledi opis postopka evropske izvršbe, ki je razdeljen na dva dela. In sicer se prvi del nanaša na začetek postopka izvršbe v državi izvora % v konkretnem primeru v Sloveniji. Predstavljen je potek postopka od vložitve predloga do izdaje sklepa o izvršbi v državi izvora. Glede na to, da je premoženje dolžnika v drugi državi članici, je podrobneje opisano pridobivanje podatkov o dolžniku in njegovem premoženju. Drugi del se nanaša na nadaljevanje postopka v državi izvršbe % tj. v kateri koli državi članici Evropske unije. Pri tem je še posebej treba poudariti odpravo eksekvature, ki je poleg evropskega plačilnega naloga in evropskega naloga za izvršbo eden glavnih razlogov, da so postopki evropske izvršbe hitrejši, enostavnejši in učinkovitejši. V nadaljevanju je s pomočjo Uredbe (EU), št. 655/2014, in literature predstavljen postopek zamrznitve bančnih računov na ravni Evropske unije. Znotraj teoretičnega dela naloge je vključeno tudi nekaj sodne prakse, s katero je bralcu prikazana dejanska uporaba posameznih institutov in s pomočjo katere so bili raziskani zastavljeni hipotezi in raziskovalno vprašanje.
Ključne besede: evropska izvršba, država članica izvora, zamrznitev bančnih računov, država članica izvršbe, terjatev
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 301; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,03 MB) |
94. Evropsko sodišče v Luksemburgu (pristojnost, delo in problemi)Martina Fakin, 2020 Opis: Evropsko sodišče v Luksemburgu (pogosteje poimenovano z nazivom Sodišče Evropske unije) je bilo ustanovljeno leta 1952. Opravlja naloge v sklopu sodne prakse ter skrbi za enotno razlago in uporabo prava Evropske unije v državah članicah. Magistrsko delo z uporabo deskriptivne, zgodovinske, analitične in induktivne metode predstavlja pregledno in strnjeno analizo Sodišča Evropske unije in njegovega delovanja s poudarkom na pomenu, ki ga imajo odločitve le-tega na razvoj pravnega reda Evropske unije. V magistrskem delu so sprva opisani nastanek in sestava Sodišča Evropske unije ter njegove pristojnosti. Po opisu postopkov pred Sodiščem Evropske unije so izpostavljene pomembnejše zadeve iz sodne prakse z analizo le-teh. Ugotovljeno je bilo, da je sodna praksa Sodišča Evropske unije soustvarjala pravo Evropske unije in da je veliko odločitev ustvarilo pomembne posledice za življenje evropskih državljanov. Nato se magistrsko delo posveča vlogi Sodišča Evropske unije na področju varstva človekovih pravic. Sodišče Evropske unije se je sprva otepalo pristojnosti odločanja na tem področju, kasneje pa je veliko pripomoglo k temu, da je danes varovanje človekovih pravic v Evropski uniji osrednjega pomena. Na koncu magistrskega dela nastopi analiza učinkovitosti sodnega varstva za posameznike na primeru dopustnosti ničnostne tožbe. Analiza se osredotoča na primerjavo dopustnosti ničnostne tožbe pred sprejetjem in po sprejetju Lizbonske pogodbe z ugotovitvijo, da je dostop do Sodišča Evropske unije za posameznike tudi po uvedbi sprememb iz Lizbonske pogodbe omejen zaradi strogega pogoja posamičnega nanašanja.
Ključne besede: Sodišče Evropske unije, Evropska unija, sodna praksa Sodišča- Evropske unije, varovanje človekovih pravic, ničnostna tožba
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 414; Prenosov: 45
Celotno besedilo (665,99 KB) |
95. Zagotavljanje procesnih pravic v kazenskem pravu Evropske unijeTjaša Fajdiga, 2020 Opis: Priznavanje temeljnih procesnih pravic osumljenih in obdolženih oseb v kazenskem postopku ter ureditev in zagotavljanje le-teh, ki sta obravnavana v magistrskem delu, nosijo izjemno težo pri oblikovanju poštenega ter učinkovitega sistema pravnega varstva posameznikov. Magistrsko delo s pomočjo analitične, komparativne, zgodovinske in induktivno-deduktivne metode raziskovanja poskuša odgovoriti na zastavljeno raziskovalno vprašanje, s katerim se sprašuje kako so na normativni ravni urejene temeljne procesne pravice osumljenih in obdolženih oseb v kazenskem postopku ter kako te pravice EU zagotavlja v praksi? Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na razvoj kazenskega prava EU, na normativno ureditev ter glavne politike območja svobode, varnosti in pravice, nadaljuje pa s pregledom ureditve načela vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb ter skupnih minimalnih standardov EU. V nadaljevanju razčleni ureditev evropskega naloga za prijetje, v vsebinski navezi s tem pa se osredotoča na temeljne procesne pravice, ki jih je ob upoštevanju pravice posameznikov do obrambe treba zagotavljati, če želimo zasledovati cilj vzpostavitve kvalitetnega sistema pravnega varstva posameznikov. Magistrsko delo izpostavi tudi nekatere primere sodne prakse SEU, iz katerih izhaja dodatna obrazložitev pomembnosti zagotavljanja temeljnih procesnih pravic. Tako je na podlagi preučene normativne ureditve temeljnih procesnih pravic ter navezujoče se sodne prakse mogoče zaključiti, da EU spoštuje in v praksi dosledno izvaja temeljne procesne pravice ter si prizadeva za vzpostavitev učinkovitega sistema pravnega varstva posameznikov. Učinkovito zasleduje koncept vladavine prava in posameznike ščiti pred morebitno samovoljno oblastjo.
Ključne besede: kazensko pravo Evropske unije, Lizbonska pogodba, območje svobode, varnosti in pravice, načelo vzajemnega priznavanja, procesne pravice osumljenih in obdolženih oseb
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 367; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,46 MB) |
96. Uporaba GPS sledilnih naprav z vidika varstva osebnih podatkov zaposlenihEmanuela Eduard Muhić, 2020 Opis: Lokacijski podatki v sodobnem času predstavljajo področje, kjer obdelava teh podatkov, pridobljena s pomočjo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, prinese številne koristi. Raznolikost ter prosta dostopnost GPS tehnologije daje vse več delodajalcem možnost, da jo lahko uporabijo za povečanje učinkovitosti delovnega procesa ter tudi za nadzor nad zaposlenimi, zaradi česar postaja vprašanje zasebnosti na delovnem mestu vse bolj kompleksno ter zanimivo. Obravnavana tema magistrskega dela je uporaba GPS sledilnih naprav z vidika varstva osebnih podatkov zaposlenih. Obdelavo osebnih podatkov na delovnopravnem področju ureja kar nekaj specialnih zakonov, medtem ko je uporaba GPS sistema v delovnih razmerjih prav posebno področje s številnimi %sivimi conami%, kjer obdelave osebnih podatkov (še) ne ureja noben zakon oziroma je v nacionalni zakonodaji pomanjkljivo urejena. Ker imajo delodajalci kot upravljavci osebnih podatkov v praksi precej težav glede pravilnega interpretiranja veljavne zakonodaje (ZDR-1, ZVOP-1, uredba GDPR itd.), se je v luči zastavljenih ciljev preučilo in predstavilo varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih s poudarkom na sledenju zaposlenim z uporabo GPS naprav ter obravnavalo konkretne primere s področja sledenja delavcem, kjer se je podrobneje posvetilo študiji primera uporabe GPS sledilne naprave za sledenje avtobusov v izbranem podjetju NOMAGO, d. o. o. Slednje je pripeljalo do različnih ugotovitev, kaj je namen spremljanja, oz. do odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji, ali je uporaba GPS sledilne naprave z vidika varstva osebnih podatkov v delovnih razmerjih sorazmeren ukrep ali preveč posega v pravice zaposlenih ter do katere mere je še dopustno, da delodajalec spremlja delavca na njegovi službeni poti glede na izbrane primere sledenja zaposlenim.
Ključne besede: GPS sledilne naprave, lokacijski podatki, upravljavec, varstvo osebnih podatkov, delovna razmerja, delavec, delodajalec
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 315; Prenosov: 46
Celotno besedilo (796,13 KB) |
97. Patentiranje avtonomnih vozilSimona Čeh Savski, 2020 Opis: Avtonomna vozila za svoje delovanje ne potrebujejo človeškega voznika in bodo s svojo komercialno dostopnostjo izjemno vplivala na družbo v kateri živimo. Ideja avtonomne mobilnosti se je prvič pojavila v začetku 20. stoletja, vendar je bila lahko nadalje razvita šele z dostopnostjo ustrezne tehnologije in s tem, sistemov umetne inteligence. Čeprav popolnoma avtonomna vozila še niso komercialno dostopna, se njihova dostopnost na trgu pričakuje v prihodnjih nekaj letih. Prav zaradi tega morajo pravniki in inženirji delovati skupaj, da bodo posledice uvedbe avtonomnih vozil predvsem pozitivne in da se z ustreznimi preventivnimi ukrepi in pravnimi regulacijami izognemo nevarnostim, ki jih ta potencialno predstavljajo. To magistrsko delo izvira predvsem iz ugotovitev Evropskega patentnega urada o prihajajočih trendih tehnologij na področju avtonomnih vozil, ugotovitev Evropskega parlamenta in Evropske komisije o tem, katera področja je treba še posebej v prihodnje razdelati, kot tudi na podlagi že dostopne strokovne literature na področju avtonomne vožnje. Namen magistrskega dela je predvsem v interdisciplinarni predstavitvi teme, vključujoč zgodovinsko ozadje razvoja avtonomne vožnje, predstavitev prednosti in nevarnosti, ki jih uvedba avtonomnih vozil prinaša, predstavitev tehnologij, ki so vsebovane v patentnih prijavah pri Evropskem patentnem uradu, vključujoč dve študiji primerov, predstavitvi etičnih dilem, varovanja osebnih podatkov uporabnikov in kibernetske varnosti, kot tudi trenutnega zakonodajnega okvira Evropske unije in Slovenije, predvsem na področju odgovornosti in zavarovanja. Širok pregled področja bralcu omogoča razumevanje vseh področij avtonomne vožnje iz trenutno dostopnih podatkov.
Ključne besede: avtonomna vozila, avtonomna mobilnost, umetna inteligenca, patent, industrijska lastnina, tehnologija
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 306; Prenosov: 19
Celotno besedilo (865,98 KB) |
98. Razlike in podobnosti med mediacijo in konciliacijoMaja Cajhen, 2020 Opis: Razlike in podobnosti med mediacijo in konciliacijo Nesoglasja, slaba komunikacija, nevoščljivost, razočaranje, zanikanje, žalost, krivda, nespoštovanje, obup in še vrsta drugih negativnih čustev so razlogi, ki nas v neki situaciji pripeljejo do spora. Vsa ta čustva in načini obnašanja oziroma odnosa do osebe, s katero smo v sporu, nam onemogočajo, da bi na konflikt gledali na drugačen način, o njem neosebno razmislili ter se z osebo odkrito pogovorili. Vse to je velikokrat tudi razlog, da se sprti strani oddaljita druga od druge, da udeleženca v sporu nista sposobna več kulturno, prijateljsko komunicirati, da se pretrgajo poslovni odnosi, sosedski odnosi, družinske vezi itd. Ker pa v večini primerov stvari, ki so vezane na spor, ne morejo ostati nedorečene, jih je potrebno na nek način zaključiti. Sprti strani se tako velikokrat znajdeta pred sodiščem. Zaradi prenasičenosti sodišč in velike možnosti predvidenih pravnih sredstev pa spor pred sodiščem čaka na epilog kar nekaj časa. Sprti strani porabita veliko denarja, časa in energije. Da bi sodni mlini lahko delali hitreje in učinkoviteje, so se razvili alternativni načini reševanja sporov. Z njimi je reševanje sporov prijaznejše, hitrejše, cenejše, omogoča pa tudi pravično zadoščenje za obe sprti strani. Takšni možnosti alternativnega reševanja spora sta mediacija in konciliacija.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, neformalni postopek, mediacija, mediator, konciliacija, konciliator
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 281; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,33 MB) |
99. Postopek identifikacije za namene DDVSara Bevčar, 2020 Opis: Magistrsko delo analizira postopek identifikacije za namene DDV v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Švedskem. Identifikacija za namene DDV je upravni postopek, v katerem se davčnim zavezancem dodeli identifikacijska številka za DDV, s tem pa davčni zavezanec pridobi pravice in obveznosti, ki jih določa zakonodaja na področju DDV. Z identifikacijsko številko za DDV davčni zavezanec dokazuje svoj davčni status, hkrati pa identifikacijska številka za DDV poenostavlja nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti davčnega zavezanca. Namen postopka identifikacije za namene DDV sta prepoznavanje rizičnih davčnih zavezancev in preprečevanje davčnih utaj v najzgodnejši fazi, torej takoj po ustanovitvi oziroma začetku poslovanja. Postopek identifikacije za namene DDV na ravni EU sicer še ni harmoniziran, zato se postopki razlikujejo po posameznih državah, cilj vseh pa je preprečevanje davčnih utaj brez nepotrebnega zaviranja gospodarstva. V magistrskem delu so opisani postopki identifikacije za namene DDV v izbranih državah ter kako način in obseg preverjanja davčnih zavezancev vplivata na število davčnih utaj in posledično na višino davčne vrzeli. Ker so vse izbrane države tudi članice EU, sta v delu predstavljena tudi vloga in vpliv EU na obravnavanem področju. Rezultati magistrskega dela zainteresirani javnosti pomagajo pri razumevanju postopka identifikacije za namene DDV.
Ključne besede: identifikacija za DDV, prenehanje identifikacije za DDV, primerjava postopkov identifikacije, davek na dodano vrednost, upravni postopek
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 323; Prenosov: 25
Celotno besedilo (864,57 KB) |
100. Smernice Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvuSnježana Barišić, 2020 Opis: Človekove pravice so eden od temeljev pravne države, s katerimi mora biti skladna zakonodaja, življenje in delo v družbi. Razvijati so se začele skupaj z modernimi državami in jih v obliki mednarodnih konvencij prerasle. Med tem so državo prerasle velike gospodarske družbe, znotraj katerih ljudje delajo, te družbe pa vplivajo na življenja ljudi. Zato je vedno bolj pomembno dvoje: da se človekove pravice spoštujejo v gospodarstvu in ker je to globalizirano, da veljajo pravice po vsem svetu. V ta namen je Organizacija združenih narodov pripravila Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, Slovenija pa sprejela Akcijski načrt. Naloga se sprašuje, kako se v tem okviru spoštujejo ČP v gospodarstvu v Sloveniji. Analizira Smernice in jih primerja s slovenskim Akcijskim načrtom. Ugotavlja, da je zakonodajalec v Sloveniji kot posebej pomembne teme izluščil preprečevanje diskriminacije, varstvo okolja, varstvo temeljnih delavskih pravic in razvoj obveze skrbnega pregleda človekovih pravic. Primerja dobre prakse v tujih in slovenski gospodarskih družbah. Pri slednjih so predvsem tista v državni lasti posebej aktivna na tem področju, čeprav bi jih lahko bilo še veliko več. Na koncu naloga analizira tudi poročila varuha človekovih pravic. Na podlagi vseh teh analiz naloga ugotavlja, da se ČPvG v Sloveniji razmeroma dobro spoštujejo, da pa je še vedno prostor za izboljšave.
Ključne besede: Organizacija združenih narodov, gospodarstvo, človekove pravice, poslovanje, spoštovanje človekovih pravic
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 265; Prenosov: 31
Celotno besedilo (631,32 KB) |
