Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


111 - 120 / 1856
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
111.
Evropska fiskalna unija – naslednja stopnja?
Valerija Klinec, 2021

Opis: V diplomski nalogi skušamo ugotoviti, ali obstaja možnost, da so različni davki, še posebej tisti digitalne dobe, povod za naslednjo stopnjo integracije EU ali nasprotno – ali je ideja fiskalne unije še daleč od realnosti. Prva ovira na področju davkov v EU je ta, da to predstavlja eno izmed zadnjih področij, kjer države članice odločajo s soglasjem in ne s kvalificirano večino. V zadnjih letih sta največ pozornosti pridobila davek na digitalne storitve in davek od dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo. Predlogi so bili sicer leta 2021 umaknjeni s sporočilom Evropske komisije. Dva glavna politična izziva te dobe sta, kje obdavčiti ter kaj. Diplomska naloga nas skozi zgodovinsko, raziskovalno ter primerjalno metodo popelje do odgovora, da je verjetnost, da bi davki digitalne dobe predstavljali povod za naslednjo stopnjo integracije, trenutno nizka. Sistem odločanja s soglasjem države članice še vedno izkoriščajo sebi v prid in v škodo enotnega trga. Čeprav obstajajo točke, strinjanja, tudi glede davkov digitalne dobe, želja po skupnem proračunu, ki bi »nadomestila« vse nacionalne, še ni bila jasno izražena, prav tako pa bi bil proces vzpostavljanja takšnega »sistema« kompleksen. Se pa države članice povezujejo na drugačne načine. Pri tem je seveda pomembno tudi mnenje evropskih državljanov. Na področju davkov je potrebna posebna pozornost, saj je obdavčitev bistvena za delovanje družbe. Je ključni instrument javne politike – glavni vir prihodkov vlad.
Ključne besede: evropska fiskalna unija, integracija, davki, digitalna doba, enotni trg
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 342; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (587,03 KB)

112.
Pridobitev državljanstva po izredni naturalizaciji
Veronika Jarc, 2021

Opis: Pridobitev državljanstva po izredni naturalizaciji je eden izmed rednih in veljavnih načinov pridobitve slovenskega državljanstva. Gre za pridobitev državljanstva na podlagi prošnje posameznika. Vsaka država suvereno odloča, kakšna merila bo postavila za takšen način pridobitve državljanstva. Glavna razlika v primerjavi z redno naturalizacijo je ta, da mora država imeti korist od prosilca, ter tudi, da gre pri izredni naturalizaciji za lažje pogoje pridobitve državljanstva kot pri redni, saj se ne zahteva dolge dobe prebivanja v državi in še nekaterih ostalih pogojev, ki v veliko primerih posamezniku otežujejo pridobitev državljanstva. Sprejem posameznika v državljanstvo mora koristiti državi iz nacionalnih, znanstvenih, gospodarskih, kulturnih ali podobnih razlogov. Izredna naturalizacija je mogoča za polnoletne osebe, ki s svojo dejavnostjo pripomorejo k mednarodnemu ugledu države. V diplomski nalogi bomo z deskriptivno metodo opisali sam postopek in morebitne posebnosti instituta izredne naturalizacije, koliko je država dolžna upoštevati mednarodna pravila pa tudi, kaj se zgodi s primarnim državljanstvom posameznika. Na koncu pa se bomo osredotočili na tako imenovano »prodajo« državljanstva, ki je dvignila veliko prahu, še posebno na ravni Evropske unije, kar je seveda upravičeno, saj ti posamezniki tako pridobijo tudi državljanstvo Unije in s tem prosto gibanje znotraj le-te
Ključne besede: izredna naturalizacija, državljanstvo, državljanstvo EU, prodaja državljanstva, dvojno državljanstvo
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 327; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (460,79 KB)

113.
Sovražni govor v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice
Ana Čermelj, 2021

Opis: V uvodnem delu predstavimo pomen prava, zgodovinska ozadja in razvoj razumevanja varstva vrednot, torej bistva prava. Čemu se uporablja, čemu služi in kako ga je smiselno razlagati, da bo svoje poslanstvo v najboljši možni meri izvrševalo. Prvi del omogoča globlje, vsebinsko razumevanje odločitev Evropskega sodišča v zvezi z obravnavanima 10. in 17. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V osrednjem delu analitično vsebinsko predstavimo 36 sodb ESČP v zvezi z zlorabo pravice do svobode izražanja. Analitično soočenje vsebine sodb s pravno teorijo ter strnjeno in kronološko urejena predstavitev sodb, glede na določeno problemsko polje znotraj omenjene sodne prakse, prikaže razvoj koncepta uporabe »sovražnega govora« od opisne opredelitve le-tega, torej ne neposredno uporabljenega izraza, do neposredne uporabe besedne zveze »hate speech« v zadevi Carla Jóhanna Lilliendahla proti Islandiji. V zaključku predstavimo pobudo uvedbe evropske definicije sovražnega govora in razjasnimo prihodnji pristop ESČP pri obravnavi zadev v zvezi s sovražnim govorom. Opredelimo in na primeru sodb prikažemo, zakaj bo ESČP v novejših sodnih praksah, pri meritorni razlagi zadevo postavilo v ustrezen (širši) kontekst prej, kot se oprlo na posamične sovražne besede in da bo nasploh dalo prednost meritorni obravnavi pred uporabo 17. člena, ki ostaja omejen na izjemne, skrajne primere, ko je »takoj očitno«, da je svoboda izražanja zlorabljena v namene, ki so v jasnem nasprotju z vrednotami Konvencije. Pristop ESČP temelji na zavedanju nujnosti spoštovanja pravice do svobode izražanja v demokratični, pluralni družbi, upoštevajoč najvišjo vrednoto, človekovo dostojanstvo
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sovražni govor, svoboda izražanja, človekovo dostojanstvo
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 352; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

114.
Pravice starih staršev in vnukov do družinskega življenja na primeru koroških dečkov
Vanja Bric Kavčič, 2021

Opis: Diplomsko delo povzema institute, ki opisujejo, pod katerimi pogoji lahko stari starši prevzamejo skrb in vzgojo za svoje vnuke. V zvezi z vsebino so postavljene hipoteze, ki so obravnavane v zaključku. Glavni vir informaciji je sestavljen iz analize strokovne literature, praktičnih primerov in zakonodajnih aktov. Tako je bila kot glavna raziskovalna metoda uporabljena deskriptivna metoda. Glavni namen naloge je predstaviti starim staršem, staršem ter vsem preostalim, kakšne pravice imajo stari starši in vnuki do družinskega življenja, če starši trajno ne morejo več izvajati starševske skrbi. Tako so v diplomski nalogi opisane značilnosti in pogoji družinskopravnih institutov, kjer so nosilci starševske skrbi stari starši: stari starši kot rejniki, stari starši kot skrbniki ter nov institut podelitev starševske skrbi sorodniku, kjer to vlogo lahko prevzamejo stari starši. V diplomski nalogi je tudi predstavljen primer koroških dečkov, ki je potekal in še vedno poteka pred slovenskimi sodišči, ter še nekateri primeri družinskega življenja vnukov in starih staršev, o katerih je odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Prav tako tudi primer koroških dečkov še vedno ni zaključen na Evropskem sodišču za človekove pravice. Cilj diplomskega dela je tudi bralcu predstaviti nova instituta, ki ju je uvedel Družinski zakonik – podelitev starševske skrbi sorodniku ter vnaprej izražena volja staršev.
Ključne besede: stari starši, vnuki, družinsko življenje, koroška dečka, podelitev starševske skrbi sorodniku
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 340; Prenosov: 0

115.
Vpliv primarne družine na nasilje v sekundarni družini
Vesna Mesec, 2022

Opis: Nasilje v družini predstavlja kompleksen družbeni pojav. Pojavlja se v vseh obdobjih zgodovine in na vseh geografskih področjih, ne glede na etnično, filozofsko in versko pripadnost posamezne družine, v kateri do nasilja prihaja. Na dejanja nasilja v družini vplivajo številni dejavniki. Doktorska disertacija obravnava izsledke raziskave opravljene z globinskim intervjuvanjem laičnih posameznikov in raziskave opravljene s pregledom državno tožilskih spisov. Raziskavi sta usmerjeni v povezanost med nasiljem v sekundarni družini in primarno družino. Ugotovljeno je bilo, da prisotnost preteklega nasilja v primarni družini vsaj enega člana sekundarne družine vpliva na večjo izpostavljenost sekundarne družine nasilju ter da aktualni odnos z negativnim predznakom med članom primarne družine in članom sekundarne družine vpliva na večjo aktualno izpostavljenost sekundarne družine nasilju v družini. Ob opravljenih raziskavah obrobno zbrani podatki so pripeljali do zaključka o statistično pomembni povezavi med povečano oz. zmanjšano toleranco do nasilja posameznika, kot posledico izkušnje nasilja iz primarne družine, ter odločitvijo posameznika za kasnejše oz. hitrejše kontaktiranje organov pregona ob nasilju v sekundarni družini. Ugotovljeno je bilo, da pretekli in aktualni vpliv primarne družine na nasilje v sekundarni družini predstavljata pomembna dejavnika pojava nasilja v družini. Ugotovitve doktorske disertacije nudijo podlago zakonodajni veji oblasti pri iskanju ustreznih sistemskih in zakonskih rešitev pri zagotavljanju ustrezne obravnave pojava nasilja v družini ter izhodišče za obravnavo vplivnikov nasilja znotraj posamezne družine z uporabo strategije sestavljanke.
Ključne besede: primarna družina, sekundarna družina, nasilje v družini, vpliv izkušnje nasilja v družini, strategija sestavljanke, kazniva dejanja
Objavljeno: 22.02.2022; Ogledov: 404; Prenosov: 0

116.
Surogatno materinstvo
Martina Sep, 2022

Opis: Hiter razvoj medicine je tudi na področju starševstva prinesel bistvene spremembe. Do nedavnega je veljalo, da sta ženska in moški lahko postala biološka starša le, če sta otroka spočela po naravni poti. Če to ni bilo mogoče, jima je bila dana možnost posvojitve tujega otroka. Danes pa je na voljo surogatno (imenovano tudi nadomestno) materinstvo. Pri surogatnem materinstvu gre za dogovor med surogatno (nadomestno) materjo in bodočimi starši. Surogatna mati z biomedicinsko pomočjo (umetna oploditev) zanosi in otroka po rojstvu prepusti bodočim staršem. Surogatna mati se pri tem odpove kakršnim koli pravicam in obveznostim do otroka. Surogatno materinstvo je po svetu različno sprejeto. Samo najliberalnejše države surogatno materinstvo dovoljujejo. Velika večina držav Evropske unije ta institut v celoti oz. v določenih oblikah prepoveduje, medtem ko je v Združenih državah Amerike surogatno materinstvo precej razširjeno in predstavlja destinacijo reproduktivnega turizma. Če pogledamo na globalni ravni se družinsko pravo vedno bolj prilagaja družbeni realnosti. Na ta način postaja surogatno materinstvo vedno bolj sprejemljivo. Naklonjenost surogatnemu materinstvo lahko zaznamo tudi v Evropi, ki je od nekdaj poznana po tradicionalnem pojmovanju družine in s tem tudi starševstva. V Sloveniji velja prepoved sodelovanja zdravnika pri postopku, ki bi lahko privedel do surogatnega materinstva. Protipravno opravljen postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo z namenom nadomestnega materinstva prestavlja kaznivo dejanje. Po obligacijskem pravu je morebiten sporazum, vezan na surogatno materinstvo, ničen. Problematika surogatnega materinstva pri nas si zagotovo zasluži multidisciplinarno razpravo, vezano na reformo družinskega prava.
Ključne besede: surogatno materinstvo, surogatna mati, otroci, starši, starševske pravice, bodoči starši, problematika surogatnega materinstva
Objavljeno: 22.02.2022; Ogledov: 432; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

117.
118.
119.
120.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh