Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Socialno zavarovanje predstavlja enega izmed temeljnih področij vsake socialne države, ki posamezniku daje določeno mero socialne varnosti v različnih življenjskih obdobjih. Prost pretok delovne sile med državami simbolizira svoboščino današnjega časa. Za njegovo učinkovito izvedbo pa se morajo države med seboj povezovati, da posamezniku zagotovijo te pravice tudi na mednarodni ravni. Tema socialnega zavarovanja je pomembna, tako z vidika znanstvenega kot praktičnega pomena za vsakega posameznika, ko se z njo sreča. Magistrsko delo predstavlja prispevek, ki je lahko vsem, predvsem pa zaposlenim izven svoje domovine, v pomoč pri razumevanju in urejanju svojih pravic iz pokojninskega zavarovanja. V svojem delu z uporabo zgodovinske, analitične, deskriptivne, primerjalne in teoretične metode pregledno in strnjeno ugotavljam vplive mednarodnega povezovanja na primeru odmere starostne pokojnine. Po uvodnem delu sledi zgodovinski pregled socialnega zavarovanja na nacionalni in mednarodni ravni. V drugem sklopu se posvečam veljavni slovenski zakonodaji z vidika osnovnih pravic iz obveznega zavarovanja. V osrednjem delu obravnavam meddržavna povezovanja sistemov, bodisi na podlagi dvostranskih povezovanj kot tudi na najširši način, ki ga predstavlja uredbena ureditev koordinacije sistemov socialne varnosti v z vidika odmero pokojnine. V raziskovalnem delu je na podlagi primerov predstavljena odmera starostne pokojnine po slovenski pokojninski zakonodaji v vseh svojih vidikih ne glede na to, ali gre za dobo, dopolnjeno v Sloveniji, državi članici EU in EGS, državi pogodbenici ali tretji državi. Nazadnje v zaključku zajemam najpomembnejše ugotovitve raziskave.
Ključne besede: socialna varnost, starostna pokojnina, pokojninska doba, dvostranski sporazumi, koordinacijske uredbe, Evropska unija, socialne pravice
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 507; Prenosov: 29
Celotno besedilo (790,96 KB)

Opis: Državni zbor je pri nas splošno politično predstavniško telo državljanov, ki opravlja različne funkcije, med drugim zakonodajno, nadzorno in informativno. Znotraj nadzorne funkcije ima pomembno mesto parlamentarna preiskava. Vendar pa njen pomen ni le v nadzorovanju izvršilne veje oblasti, temveč je tudi način uresničevanja širšega družbenega nadzora. Poleg tega ima parlamentarna preiskava tudi pomembno podporno funkcijo, saj državnemu zboru nudi podporo pri njegovem delu. Člani preiskovalne parlamentarne komisije v ta namen pripravljajo oziroma sprejemajo odločitve in zbirajo koristne informacije, ki bi jih državni zbor lahko potreboval prisvojem delu. Za uspešno in učinkovito izvajanje parlamentarnih preiskav pa mora imeti parlamentarna preiskovalna komisija določena pooblastila. V Sloveniji 93. člen ustave določa, da lahko državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena. To mora storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. Ob izpolnjevanju omenjenih predpostavk se oblikuje preiskovalna komisija, ki ji ustava v zadevah poizvedovanja in preučevanja zagotavlja smiselno enaka pooblastila, kakor jih imajo pravosodni organi. Osnovna pravila izvajanja parlamentarne preiskave ureja Poslovnik o parlamentarni preiskavi, Zakon o parlamentarni preiskavi pa natančneje določa njen namen, opredeli temeljna načela parlamentarne preiskave, položaj udeležencev v postopku preiskave, razmerja preiskovalne komisije do sodišč in drugih državnih organov, varovanje poslovne in državne tajnosti, sankcije za oviranje preiskave ter neposredno oziroma smiselno uporabo nekaterih določb Zakona o kazenskem postopku in Zakona o prekrških. Institut parlamentarne preiskave je sredstvo, ki je na razpolago parlamentu kot političnemu predstavništvu državljanov. Metode parlamentarnega dela so tako predvsem politične in ne pravne narave.
Ključne besede: parlamentarna preiskava, preiskovalna komisija, zadeve javnega pomena, nadzorna funkcija, pooblastila preiskovalne komisije
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 619; Prenosov: 45
Celotno besedilo (816,64 KB)

Objavljeno: 13.01.2023; Ogledov: 491; Prenosov: 28
Celotno besedilo (410,91 KB)

Opis: V diplomskem delu obravnavam, kako je epidemija Covid-19 vplivala na nasilje v družini. Epidemija je pripeljala do izgube človeških življenj po vsem svetu, prinesla je veliko sprememb v vsakdanje življenje posameznikov. Negativno je vplivala na gospodarstvo, mentalno zdravje, socialne stike in še bi lahko naštevala. Ljudje so med pandemijo čutili stres, strah, tesnobo ter osamljenost. Veliko ljudi se je spopadlo z depresijo in anksioznostjo. Med epidemijo je prišlo do znatnega povečanja primerov nasilja v družini. Dejavniki, ki so povečali nasilje v družini, so bili povečan stres, ekonomska negotovost, mentalna nestabilnost, socialna izolacija in zloraba alkohola in prepovedanih substanc. Povečalo se je tako fizično, psihično ter spolno nasilje. Največ nasilja se je zgodilo prav v intimno-partnerskih odnosih in družinah. V vsaki družini prihaja do konfliktov, saj je le ta sestavljena iz posameznikov, ki nimajo zmeraj enakih interesov in želja. Na družinsko življenje pa ne vplivajo samo interesi družine, ampak tudi zunanji dejavniki, kot so družbene razmere, socialne razmere in psihično zdravje družinskih članov. V času epidemije so se življenja oseb zelo spremenila, s tem pa tudi interesi, kar je pogosteje pripeljalo do napetosti med družinskimi člani. Družina, ki je osnovna celica človeške družbe, je izgubila svoj primaren pomen. V družini bi se morali počutiti varno, brezskrbo in si med seboj zaupati, pa vendar se je veliko oseb v družini počutilo osamljene, prestrašene in brez zaupanja do ostalih članov družine. V diplomski nalogi sem se dotaknila teme fizičnega, psihičnega, verbalnega, spolnega ter finančnega nasilja. Primerjala sem pojavnost prijavljenega in obravnavanega nasilja v letu 2020 in 2021, ker pa se zavedam, da precejšen odstotek nasilja v družini ostane neprijavljen in posledično neobravnavan, sem pripravila tudi anketo o izkušnji nasilja. Za konec sem dodala še anonimno intimno izpoved žrtve, ki je doživela partnersko nasilje na svoji koži.
Ključne besede: družina, epidemija, Covid-19, nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, spolna zloraba otrok
Objavljeno: 13.01.2023; Ogledov: 591; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Slovenija je dežela številnih naravnih danosti, izjemnega okolja in rastlinsko-živalske raznovrstnosti. Zavedanje, da to bogastvo v danem trenutku ni naše, ampak pripada našim otrokom je ključnega pomena. Zato so varstvo narave in okolja, skrb za čistost zraka, vode in tal, omejitev onesnaževanja okolja in podnebnih sprememb naše prednostne naloge, katere je potrebno udejanjiti v sedanjosti. Koncept rešitve trajnostnega prometa na splošno, spodbujanje javnega potniškega prometa, trajnostnega tovornega prometa in nemotoriziranih oblik prometa ter spodbude za izboljšanje učinkovitosti vozil, vožnje in zasedenosti vozil ter rabe goriv z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida pa so osrednje prvine, ki jih je potrebno upoštevati v kolikor želimo naše okolje ohraniti. V diplomskem delu proučujem mesto Ljubljana, ki je s svojo centralno vlogo in kot metropola Slovenije vsako leto prometno bolj obremenjena. Nekatera evropska mesta se s problemi na področju prometa že bolj ali manj uspešno soočajo in uporabljajo rešitve, ki bi lahko bile primerne tudi za mesto Ljubljana. Zavedamo se, da obstoječe omrežje javnega potniškega prometa v Ljubljani ni optimalno. Ena izmed možnosti, ki bi Ljubljani lahko povečala privlačnost in kakovost regije kot lokacije za bivanje, izobraževanje, delo in obiskovanje je prenova javnega potniškega prometa. Učinek prenove bi vsekakor rezultiral v potencialu sinergijskih razvojnih učinkov na številnih področjih, kar bi povečalo samo mednarodno konkurenčnost regije. Na ravni Evrope so obravnavani evropski pravni akti za področje razvoja prometnega sistema. Slednji že zahtevajo in hkrati omogočajo izvajanje številnih ukrepov. Nekateri akti določene ukrepe le spodbujajo, skupno pa delujejo v funkciji trajnostnega razvoja prometnega sistema. V raziskavi je na podlagi razpoložljivih podatkov zasnovan predlog o načinu kako doseči dovolj visoko raven kakovosti storitve in prilagojenost potrebam uporabnikov javnega potniškega prometa. Podatki pridobljeni tekom analize nam omogočajo oblikovanje najprimernejše strategije obstoječega javnega prevoza. Slednji kažejo, da možnost modernizacije javnega prevoza s sodobnimi in inovativnimi storitvami obstaja, katerih glavni cilj je zadovoljstvo uporabnikov in usklajenost z razvojnimi potrebami. Slednje pa ob doseženi visoki ravni kakovosti storitve in prilagojenosti potrebam uporabnika lahko zagotovi le integriran javni prevoz v Ljubljanski urbani regiji. Pri tem smo na podlagi izkušenj iz drugih mest vzpostavili kriterije, ki jih naj vsebuje prenovljeno omrežje.
Ključne besede: elektro mobilnost, javni potniški promet, trajnostni promet, e-gorivo, podzemna železnica v Ljubljani
Objavljeno: 13.01.2023; Ogledov: 495; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,92 MB)