Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 40 / 1663
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Očetovstvo in materinstvo pri otrocih, spočetih z biomedicinsko pomočjo
Lina Fabinc, 2020

Opis: Poznavanje slovenske pravne ureditve, ki obravnava problem oploditve z biomedicinsko pomočjo, je bistvenega pomena za ustrezno dojemanje pojma očetovstva in materinstva, pri otrocih, spočetih s tovrstno metodo, in posledično ustrezno pravno urejanje tega področja za zagotovitev in spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. S pojasnitvijo pojmov in opisovanjem postopkov v povezavi z definicijo starševstva pri otrocih, spočetih s pomočjo biomedicine, in preučevanja pravnih virov, je predstavljena osnovna pravna ureditev področja očetovstva in materinstva pri otrocih, spočetih z biomedicinsko pomočjo za lažjo predstavo o pravicah in dolžnostih posameznika in družbe s tega področja. Z omembo oz. navedbo drugačnih pravnih ureditev oploditve z biomedicinsko pomočjo v nekaterih drugih državah se želi prikazati, da ima Slovenija primerljivo pravno regulativo z evropskimi standardi in da je etično veliko bolje orientirana in naravnana kot na primer ZDA, kjer ni enotne zakonodaje, ki bi urejala to področje. Prav neurejenost ali pomanjkljiva urejenost kažeta, do česa prihaja in kakšne so posledice reproduktivne tehnologije, ob kateri se človeška vrsta spreminja v proizvajalce in potrošnike človeških celic in življenj. Z obravnavo odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice glede zadev, ki se nanašajo na področje postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, se opozarja predvsem na interpretacijo pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja
Ključne besede: postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, materinstvo, očetovstvo, darovalec spolnih celic, otrokova korist
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

32.
Odgovornost koncedenta za škodo
Bor Dujić, 2020

Opis: Na podlagi rezultatov opravljenega raziskovanja in še zlasti glede na analizo veljavne zakonodaje in strokovnih prispevkov ekspertov z obravnavanega področja smo potrdili obe hipotezi te diplomske naloge. Nedvomno je, da je koncesionar odgovoren za škodo, povzročeno uporabnikom in drugim osebam, ki neupravičeno utrpijo škodo zaradi delovanja (ali opustitve dolžnega ravnanja) koncesionarja pri oziroma ob izvajanju javne službe. Koncesionar ima obveznost zagotavljati uporabnikom dobrin in storitev javnih služb vse javne dobrine in javne storitve in če pri tem uporabnikom nastane škoda, je tudi logično, da koncesionar odgovarja primarno in neposredno (tudi za svoje zaposlene delavce). Na drugi strani pa je % zaradi številnih razlogov % logično, da odgovarja tudi koncedent, ki je podelil koncesijo koncesionarju, vendar zgolj subsidiarno, zlasti, kot to določa tudi Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ko je jasno, da uporabniki ne bi mogli priti do odškodnine neposredno od koncesionarjev, ali bi to bilo precej oteženo. Pri tem, po našem mnenju, po slovenskem pravu ni mogoča drugačna oblika odškodninske odgovornosti koncedenta, kakor je to oblika subsidiarne odgovornosti za škodo, ki jo povzroči koncesionar oziroma pri njem zaposlene osebe
Ključne besede: koncesija, javno-zasebno partnerstvo, odškodninska odgovornost, odgovornost koncedenta, subsidiarna odgovornost
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 116; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1008,90 KB)

33.
Premoženjska razmerja med razvezanima zakoncema
Petra Doles, 2020

Opis: S sprejetjem novega Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 % ZNOrg, 22/19 in 67/19 % ZMatR-C), ki ureja razmerja med zakoncema oz. razvezanima zakoncema, in njegovimi novimi instituti je slovenski pravni red na področju družinske zakonodaje pri sklepanju zakonske zveze in izbiri premoženjskega režima zakoncema podelil večjo avtonomijo, ki se pa odraža v vzročni zvezi z marsikaterim drugim pravnim področjem in s tem zapolni pravne vrzeli predhodnika danes veljavnega zakona % Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakonska zveza s svojo veljavno sklenitvijo povzroči premoženjskopravne posledice, ki jih je potrebno opredeliti in razdeliti v primeru razveze zakonske zveze. Danes alternativno možnost za vnaprejšnjo ureditev teh razmerij, izhajajočih iz zakonske zveze, ureja pogodba o premoženjskih razmerjih med zakoncema, ki pa predstavlja diametralno nasprotje nekdaj kogentnemu zakonitemu premoženjskemu režimu. Premoženjska razmerja med razvezanima zakoncema zajemajo skupek vprašanj, ki zadevajo delitev in načine delitev premoženja ob razvezi, preživljanje nekdanjega zakonca ipd., zato to področje lahko razumemo kot kompleksen konglomerat pravnih prvin in medčloveških odnosov. Predmet obravnave bo izhajal iz materialnopravnih nazorov in orisoval premoženjskopravna razmerja, katerih temelj je razveza zakonske zveze. V sklopu dela so uporabljene: induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda, komparativna metoda, metoda deskripcije, zgodovinska metoda, in pa metoda kompilacije. Preplet omenjenih metod pa bo zadostil namenu obravnavanega naslova; raziskati novo zakonodajo na področju družinskega prava. Ključni ugotovitvi pri raziskovanju sta sledeči: nova zakonodaja stremi k sporazumni razvezi ter, da je institut pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij v našem pravnem redu nujno potreben za doseg avtonomnosti volje posameznega zakonca
Ključne besede: razveza zakonske zveze, premoženje zakoncev, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, družinsko pravo
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 126; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (386,59 KB)

34.
Pravna zaščita kitov v povezavi z ureditvijo kitolova Ferskih otokov
Dijana Čataković, 2020

Opis: Kiti so izjemno pomemben dejavnik v morskem ekosistemu. Z njihovim izumrtjem bi se posledično porušila celotna prehranjevalna veriga morskih živali. Meso kitov (tudi maščobo, olje in kosti) se je dolga leta uporabljalo za prehrano na več območjih sveta, saj je kitolov v človeški zgodovini prisoten že iz časov neolitika. Pretiran kitolov je v desetletjih po drugi svetovni vojni pripeljal nekatere vrste kitov do izumrtja, zato se je v istem obdobju pričelo porajati zanimanje za njihovo ohranitev. Leta 1946 je v Londonu sledil podpis Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova. Na podlagi te konvencije se je kasneje v Washingtonu D.C. ustanovila Mednarodna komisija za kitolov (IWC). Tudi zakonodaja Evropske unije ščiti vse vrste kitov pred namerno motnjo, ulovom ali ubitjem. Danska je kot članica Evropske unije primorana spoštovati tovrstno zakonodajo, vendar se na njenem avtonomnem območju Ferskih otokov, ki so sicer odvisno ozemlje Danske, še vedno prakticira tradicionalni kitolov, t. i. grindadráp. Kitolovci Ferskih otokov se sklicujejo na svojo tradicijo in zakone, ki jim omogočajo legalen uboj. V diplomski nalogi s primerjalno metodo predstavljam problematiko neskladnosti med zakonodajo Evropske unije in zakonodajo Ferskih otokov. Pri tej problematiki se poraja tudi vprašanje, ali ima Danska pravno obveznost ustaviti kitolov na Ferskih otokih
Ključne besede: kitolov, grindadráp, zakonodaja, Danska, Ferski otoki
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (809,46 KB)

35.
Stavka izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju v Republiki Sloveniji
Mojca Brus, 2020

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko pravice do stavke izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju v Republiki Sloveniji (RS). Namen dela je bil proučiti pravico do stavke izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju v RS in njene omejitve, ki posegajo v pravico. Zanimala nas je pravna ureditev tega področja v RS in kako je ta učinkovita v praksi. Diplomsko delo je zasnovano iz dveh delov, teoretičnega in analitično-empiričnega. S pomočjo kronološkega pregleda do sedaj izvedenih stavk izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju RS in osebne izvedbe intervjujev, v katerih sta sodelovala izbrana intervjuvanca, ki delujeta na tem področju, in sicer generalni sekretar Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije in predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, smo v delu prišli do sklepa, ki potrjuje, da so bili delavci v zdravstveni dejavnosti v javnem sektorju kljub zakonskim omejitvam pri izvrševanju svoje pravice do stavke do sedaj učinkoviti. Raziskava je hkrati pokazala, da zakonske omejitve posegajo v pravico do stavke do takšne mere, da delavcem preprečujejo pravico do 100-odstotne stavke. V skladu z Ustavo RS bi moral imeti vsak delavec enake pogoje za izvrševanje pravice do stavke, a se ti v praksi - celo v isti dejavnosti - lahko izredno razlikujejo
Ključne besede: stavka, zdravstvena dejavnost, javni sektor, zakonske omejitve, pravice delavcev
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 120; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (413,17 KB)

36.
Zloraba prevladujočega položaja po pravu Evropske unije
Jan Bojović, 2020

Opis: Diplomsko delo se ukvarja s pomenom prevladujočega položaja na trgu in možnostmi zlorabe takšnega položaja. Prevladujoč položaj na trgu je položaj družbe, pri katerem ta ni izpostavljena dovolj velikim pritiskom konkurence. Prevladujoč položaj družbe sam po sebi ni protipraven. Zakonodaja želi preprečiti le zlorabo teh položajev. Opredelitev tega, kaj točno šteje za zlorabo položaja, pa je osrednja tematika diplomskega dela. Takšne zlorabe preprečuje člen 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Analiza omenjenega člena bo predstavljala pomemben del diplomskega dela. Diplomsko delo se v največji meri posveča institutu zlorabe prevladujočega položaja, kot ga pozna pravo Evropske unije. Analiza instituta je bila opravljena s pomočjo deskriptivne, analitične in primerjalne metode ter na podlagi analize sodne prakse organov Evropske unije. Diplomsko delo preučuje področje prava, ki pridobiva na svojem pomenu. Gre za področje, ki ga delno lahko umestimo v sfero javnega, delno pa v sfero zasebnega prava. Zato je iz diplomskega dela razvidna kombinacija delovanja države s kogentnimi pravili in poslovanja gospodarskih družb z večinoma dispozitivnimi pravili. Ker pravo Evropske Unije daje pravno veljavo sodbam sodišč, je del diplomskega dela posvečen tudi analizi pomembnih primerov iz sodne prakse Evropske unije. Obravnavano pravno področje je podvrženo velikim kritikam, tako domačih kot tujih pravnih teoretikov. Zaradi tega ta v zadnjem času doživlja pomembne spremembe, ki sledijo novejšemu razumevanju konkurenčnega prava, na katerega vpliva sodobno razumevanje pravne in ekonomske znanosti. Ugotovitve diplomskega dela podajajo dovolj podatkov za razmislek glede potrebe po spremembah na tem področju v prihodnosti
Ključne besede: konkurenca, Evropska unija, prevladujoč položaj, zloraba prevladujočega položaja, Pogodba o delovanju Evropske unije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 128; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

37.
38.
Primerjalna analiza organizacije diplomatske mreže Republike Slovenije, Hrvaške in Avstrije
Artur Belozorov, 2020

Opis: Diplomacija zastopa državo, pospešuje stike, razvija odnose, hkrati pa državo sprejemnico obvešča o dogajanjih glede matične države. Diplomacija skrbi za svoje državljane in njihove interese ter predstavlja pomembna stališča matične države pri mednarodnih organizacijah. Prav tako se vsaka država sama odloča, kje bo odprla svoja diplomatska, konzularna predstavništva ali predstavništva pri mednarodnih organizacijah, kakšna predstavništva bo odprla, v kakšni sestavi bodo delovala, še najbolj bistven del pa ostaja interes države, saj diplomacija vedno neposredno služi državi. Diplomsko delo ni namenjeno tekmovanju, katera diplomatska mreža je večja ali manjša, saj so države, ki bi imele predstavništva odprta v vseh državah, gotovo redke, poleg tega bi bilo to nesmiselno in predrago. Slovenija se je kot novonastala in majhna država bila primorana odločiti za racionalno diplomatsko mrežo. Države, primerljive s Slovenijo, imajo vzpostavljena diplomatska predstavništva le v izbranih pomembnejših državah in pri sosednjih državah, ali pa tam, kjer imajo vzpostavljen državni interes. Prostor ali področje, kjer ima Slovenija svoj zunanjepolitični in državni interes, je Srednja in Jugovzhodna Evropa, saj temu področju tudi pripada tako geografsko kot gospodarsko. V diplomskem delu bomo predstavili diplomacijo Republike Slovenije, opisali bomo njen pomen, vlogo in razdelili njeno organiziranost, v nadaljevanju pa opisali in primerjalno analizirali diplomatske mreže držav Avstrije in Hrvaške. Mreže bomo podrobneje preučili in jih med seboj primerjali. Največja pozornost bo osredotočena ravno na primerjalno analizo diplomatskih mrež in na ugotavljanje dejavnikov pri vzpostavljanju diplomatskih mrež. Na temelju podatkov, ki jih bomo pridobili s primerjalno analizo, bomo predstavili vpliv diplomatske mreže Republike Slovenije
Ključne besede: diplomacija, zunanja politika, diplomatska predstavništva, diplomatska mreža, primerjalna analiza
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 113; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

39.
40.
Pravni vidik spremljanja zaposljivosti diplomantov v povezavi s kakovostjo slovenskega visokega šolstva
Nana Lavrenčič Marković, 2020

Opis: V okviru disertacije sta predstavljena razvoj in pravna ureditev visokega šolstva, to je področje njegove kakovosti in znotraj nje zaposljivost diplomantov, in sicer v Evropi in v Sloveniji. Osrednji namen naloge je preveriti dve postavljeni hipotezi. Prva se nanaša na slovenske visokošolske zavode oziroma njihovo pravno ureditev spremljanja zaposljivosti diplomantov; druga pa na diplomante slovenskega visokega šolstva oziroma njihovo možnost vplivanja na izboljšanje kakovosti slovenskih visokošolskih zavodov. V okviru raziskave je bilo analiziranih triindevetdeset dokumentov - šestintrideset statutov, enaintrideset poslovnikov kakovosti ter šestindvajset samoevalvacijskih poročil šestinštiridesetih slovenskih visokošolskih zavodov - šestih univerz in štiridesetih samostojnih visokošolskih zavodov. Glavno omejitev raziskave sta predstavljali nizka stopnja objavljenosti v raziskavo zajetih dokumentov in še nižja stopnja odzivnosti visokošolskih zavodov na prošnjo za posredovanje neobjavljenih dokumentov. Analiza zbranih podatkov je pokazala, da na visokošolskih zavodih ni enotne metodologije spremljanja zaposljivosti diplomantov, saj je ta pravna ureditev pomanjkljiva in diplomanti imajo kot interesna skupina zanemarljive možnosti vplivanja na izboljšanje kakovosti visokošolskih zavodov. Trditve, da na kakovost lahko vpliva samo delovanje države kot pravodajalca, pa raziskava ni potrdila. Na podlagi ugotovitev je bilo oblikovanih devet predlogov za izboljšave, ki predstavljajo osrednji pomen in uporabnost disertacije
Ključne besede: visoko šolstvo, visokošolski zavod, zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, zaposljivost diplomantov, spremljanje diplomantov
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 152; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh